Najbolj me je pritegnila lučka. Edina svetla stvar, ki ni stvor. Povsem jasna je, konkretna za ugasniti ... pravzaprav je ostro samo ohišje črno lučke.
Sedaj pa zares zahec: pri tej sliki dobim asociacijo, da normalnost določa večina. Če je večina "zblojena", potem je logično, da normalnega proglasijo za nenormalnega. Brez svetlobe pa tudi tega, kar ponuja motiv, ne bi bilo. Svetloba naj prevlada v naših mislih, ki jih ponazarja zabrisana podoba človeka. Tako sem se odločil, da bo moj pomen fotke.
Evo. Še zadnji današnji komentar sem si privoščil, čeprav je tebe najtežje komentirati.
Rešetke na oknih, gola žarnica...a nismo vsi ujetniki lastnih misli, frustracij, želja, ki iz dneva v dan prežemajo naše misli in našo bit? Dobra, bravo! Lp,Nevenka