|
Utemeljena kritika je vredna več kot miljon nekritičnih pohval, zato ne sme biti razlog za prenehanje ukvarjanja s fotografijo, ravno nasprotno, naj ti bo vzpodbuda za nadaljnje delo. Seveda je čisto v redu slišati pohvalo na svoj račun, se lahko pa tudi hitro poleniš, predvsem pa brez premisleka, ki ga vzpodbudi kritika, težko napreduješ. Kakorkoli, v splošnem so fotke čisto fine, nekatere bolj, druge malo manj. Za začetek bi sam malo zožil izbor in pokazal samo tiste, ki bi se mi zdele resnično najboljše. Tiste v gozdu s svetlobo zahajajočega sonca so večinoma v redu zamišljene, vendar nekoliko pretiravaš z navijanjem barv, poleg tega ti slednje dostikrat potegnejo na modro/zeleno. Moj nasvet bi bil, da se pri obdelavi držiš vrstnega reda, ki ga s svojo zasnovo predlagajo že fotografski programi, kot je npr. Lightroom. Najprej torej nastavi white balance, potem pa dalje po vrstnem redu ukazov. Omenjeno je seveda precej brez učinka, če je sama fotografija nekorektno osvetljena, se mi pa zdi, da ti slednje ne povzroča večjih težav.
Naslednja stvar je kompozicija. Pogosto na fotografijah porežeš noge oz. kak drug del telesa, kar deluje precej moteče. Če za takšne reze nimaš rez dobrega razloga, se jih izogibaj. Kar se tiče kompozicije na splošno, je fajn v roke vzeti kak star ABC fotografije. Sliši se staromodno in obrabljeno, pa je v resnici zelo koristno - na fotki lahko namreč štimajo barve, štima moment, pa bo zaradi slabe kompozicije vse skupaj še vedno samo slaba do povprečna, namesto za dol past fotka.
Kar se pa idej za v bodoče tiče - fotke v reviji Moj pes so na precej visoki ravni, poskusi narediti kaj podobnega. Brez skrbi, da se tudi "samo" s 50mm objektivom.
Kot rečeno, upam, da ti zgoraj zapisano ne vzame volje, temveč te vzpodbudi (mogoče te vzpodbudi tudi to, da mi je res všeč fotografija švicarskega ovčarja, ki sedi v gozdu, obsijan s svetlobo zahajajočega sonca).
Lp
Jan
|
Prijava
Registriraj se!
Pomoč
Trudim se maksimalno spoznati fotič 
Se še učim.
