Ena kratka reportažica o finski savni, taki kot sem jo sam doživel letos poleti.
Otok pri Sysmi (nad y manjkata dve pikici), 80 km severno od Lahtija. Tričetrt Fincev ima vikend, vsi vikendi imajo savno.
Pravzaprav bi lahko rekel, da so vikendi zgrajeni okoli savn.
Večina savn je samostojnih, tik ob jezeru. Poleg osrednjega prostora s pečjo (prava peč je tista na brezova drva),
je ponavadi poleg še kotiček za umivanje, ki nadomešča kopalnico v vikendu. In za zimske dni še ločeni,
posebej ogrevani prostor za preobleči se in spiti pivo. Pred hišico je vedno še kakšna klop za pitje piva izven zimske sezone.
Savna je ponavadi povezana z jezerom z lesenim pomolčkom, po katerem se steče in skoči v vodo med in po savnanju
ter ponavadi še ena klop, za pitje piva, kajpada... pa seveda stopnice - za lažji prihod iz vode.
Rdeča, tipična barva lesenih podeželskih hišk in savn, je naravnega izvora in izhaja s Švedske.
Čeprav omogoča dobro večletno zaščito lesa, se večina Fincev loti ponovnega barvanja takoj,
ko le-ta pokaže prve znake luščenja. Skandinavski odnos do lesa, oz. nasploh do narave, pač.
Nemalokrat si lastnik kar sam prebarva vikend, ker jim je to v ponos. Celo mnogi od tistih,
ki lahko v eni uri zaslužijo za celotno barvanje, radi poprimejo za čopič. In seveda srknejo kakšno pivo ob tem...
Električna peč je za Fince uporabna zgolj v sili, v mestih, kjer si težje opremijo prostor za pravo peč in dimnik.
Med bivanjem sem izkusil obe savni, z električno pečjo in klasično, na brezova drva.
Moram priznati, da je razlika res velika - poleg temperaturne (to je za njih največji razlog,
saj električna še zdaleč ne doseže brezovih 95 stopinj), se je meni bolj pomembna zdela sama
priprava peči na drva, ki traja kar tri ure do končne temperature. Je treba nasekat drva, zakurit peč,
še peč z vodo, potem pa redno kontrolirat ogenj in pa še posebej temperaturo piva...
In nekaj posebnega je vonj po sveže nasekanih polenih, prasketanje v peči, dim...
za vročino mi je bila električna peč resnično čisto dovolj, hehe..
Tale savna je imela častitljivih 80 let. Kaj so prenovili v teh letih, niti ne vem.
Vem, da sta merilec vlage in temperature izdajala svojo letnico...
V savni sta dve peči - tista s kamni za polivanje in še ena s kotlom z vodo za tuširanje
in pogostokrat tudi za vsakršno umivanje na vikendu. Ko ima voda v kotlu primerno temperaturo,
se natoči v lavorčke, za vsakega človeka svojega. Tušira se s posebno leseno zajemalko.
Takle je pogled skozi okno pri cca 70 stopinjah... Med savnanjem jih je cagar pokazal 95
Finska savna so barve. Modro jezero, zelene breze, rdeča hišica, zlato pivo...
In ohlajenega zlata mora biti dovolj pred, med in po savnanju... Lapin kulta, laponsko zlato, je bilo kar primernega okusa,
vsekakor pa ga je bilo v zadostnih količinah in primerno ohlajeno.
Po savni (in če je le-ta malo daljša, tudi vmes), je potrebno poleg grla shladiti tudi telo..
Moram priznat, da je ta ekstremni občutek vroče-hladno zares blagodejen.
Po zadnjem hlajenju telesa pa pride na vrsto še malo počitka za oči na robu jezera in večurna hladitev grla.
Da se ne bi ponoči kaj vžgalo...
Prijava
Registriraj se!
Pomoč
