Nekaj utrinkov iz mojega kratkega potovanja na Vestmanneyar prejsnji teden.

Vestmannaeyar je mala skupina otokov (12 do 15 otokov, odvisno od klasifikacije), ki lezi cca. 8km od juzne obale Islandije.

Najvecji od njih, Heimaey; predstavlja dom cca. 4500 Islandcem.

Prve 4 fotografije so iz vulkana "Eldfell", ki je izbruhnil leta 1973 in povzrocil permanentno migracijo okoli 1700 naseljencev - http://en.wikipedia.org/wiki/Eldfell
Topla tla nas se vedno spominjajo na skoraj 4 desetletja staro katastrofo:











Kljub temu, da praviloma ne vkljucujem elemente civilizacije v moje krajinske posnetke; je popolnoma crna hiska z belo obrobljenimi okni in vrati, obkoljena z relativno "svezo" lavo ter dramaticnimi oblaki predstavljala preveliko skusnjavo:




Tretji vecer mojega kratkega dopusta sem opazil rdece obarvano nebo in se odlocil poiskati primerno lokacijo za posnetek z dolgo ekspozicijo.
Kot dostikrat poprej, sem bil prepozen, saj je "magicna" svetloba izginila.
Na koncu sem se (obesen na stativ) upiral mocnemu vetru in prskanju morja in tudi pri 60s ekspoziciji se vedno nisem dobil ustrezno osvetljen posnetek:

V nedeljo zvecer smo odpluli nazaj proti juzni obali Islandije ter bili delezni mehke, pozne svetlobe:












Ko smo bili ze na poti proti domu (vzhodna obala Islandije), so se nam prikazali dramaticni oblaki, ki se jih ne bi sramovali niti v Kansas-u.
K sreci pa niso napovedali tornada, temvec cca.500+km voznje z mocnimi sunki bocnega vetra, dezja ter kasneje goste megle:






Za nase nadobudne e-fotografe, ki se obcasno ustavijo na tem koncu sveta se en relevanten podatek: Vestmannaeyar predstavlja najvecjo kolonijo atlantskih njork na svetu z okoli 2 milijoni gnezd - http://en.wikipedia.org/wiki/Atlantic_Puffin

Zal sem zanje bil prezgoden, a morda bom imel vec srece prihodnjic.

Komentarji so zazeljeni.

L.P. v Slovenijo!

Nikolas

Hmmm.... dobro da vsake toliko pokukam sem gor. Ob temle sem uživala in "cedila sline". Ampak kakšen objektiven komentator pa ne morem bit, kajti ko sem pred več kot dvemi desetletji pristala na Islandiji, se je moj stavek "Videti Islandijo in umreti" zaradi enega tornada skoraj uresničil. Za obisk Westmanskih otokov ni bilo dovolj denarja niti v sanjah. Juhe iz vrečke, margarina, kruh, čaj in avtobus, ki je peljal le vsak drugi dan. Čista in nepozabna eksotična divjina.

Hvala za tole.

Hej nixos

Fajn fotke.
Osebno bi me zelo zanimale fotke iz kraja kjer živiš ipd
Nenazadnje, kako si pristal na Islandiji

Pa lep pozdrav

Zelo lepa reportaža.

Krasno za spoznavanje novega in malo nove popotniške žilice.

Matjaž

Hvala za kompliment.
Glede kraja, kjer zivim, imam v tukajsnji galeriji verjetno okoli 80% objavljenih slik od tu oz. iz okolice; torej na nek nacin lokalnih posnetkov.

Tule je link do ene izmed mnogih fotk - http://www.e-fotografija.com/galerija/g ... p?id=65286

Kraj se imenuje Seydisfjordur (kakor tudi sam fjord) in z populacijo okoli 650 predstavlja enega najmanjsih krajev na Islandiji z lastno obcino.

Seydisfjordur pa predstavlja tudi najvecjo tranzitno tocko za obiskovalce iz celinske Evrope, saj tukaj tedensko pristaja najvecji avtotrajekt iz Danske.

Posledicno ima tu turizem vse vecjo vlogo in turizem me je pripeljal sem leta 2006, ko sem se zaposlil v lokalnem hotelu kot kuhar.
Lep pozdrav!
Nikolas

Ni za kaj, chuchubi.

Se spominjam, da si v enem od komentarjev moji sliki ze omenila tvojo avanturo na Islandiji.

Sam sem se po 5+ letih se vedno impresioniran nad tukajsnjo naravo, torej si lahko le zamisljam, kako eno tako potovanje ostane v spominu.

Lep pozdrav!

Nikolas

Hvala mju.

Hvala Matjaz in lep pozdrav!

Nikolas