Dragi Dedek Mraz!

Ko takole sedim pred računalnikom in razmišljam o tem, kaj vraga naj ti letos pišem, imam občutek, da gledam našega Jakoba, ki v roki tako trdo stiska svinčnik, da so členki že čisto beli, medtem ko se muči, da bi s tistimi nekaj črkami, ki jih je že osvojil, na list prelil svoje želje. Tudi sama že nekaj dni pišem – in brišem…in vedno bolj ugotavljam, da me razžira dvom v tvoj obstoj. Vsako leto ti polna upanja tja gor na daljni in mrzli Sever pošljem pismo želja, pa nič! Naj te spomnim:

December je čas, ko potegnemo črto pod letom, ki odhaja in si polni optimizma na listek napišemo želje za leto, ki prihaja. To je čas ko se spomnimo sorodnikov in prijateljev, tudi tistih iz najbolj oddaljenih krajev, ki jih mogoče že nekaj časa nismo ne videli, ne slišali. In, ne nazadnje, je to čas, ko se z ljubeznijo in bolečino v srcu spomnimo tistih, ki jih ni več in si v mislih prikličemo vsako izrečeno lepo besedo, topel stisk roke in ljubeč objem, kar vsaj za trenutek prežene občutek, da si tako sam…

To je mesec, ko se v normalni deželi med normalnimi ljudmi pozabijo vse skrite zamere, hude besede, grda dejanja, misli pa preplavijo spomini na lepe, nepozabne in neponovljive skupne trenutke, ki bogatijo naš vsakdan in nam dajejo energijo in moč za vnaprej... Na žalost ugotavljam, da je ta normalna dežela nekje daleč stran in da se vedno bolj odmika…In kot da nam gospodarska in politična zarota še ni dovolj, nam svoje zobe zadnje čase kaže še narava s svojimi sušnimi poletji, poplavami, točo, kot da bi iz nas želela izbiti še tisti zadnji kanček optimizma, ki ga premoremo…

Na ulicah naših lepih mest v teh prazničnih dneh srečujem ljudi, ki v rokah nosijo polne vrečke daril. A ker hodim po svetu z odprtimi očmi, vidim tudi ljudi, ki jim sreča ni naklonjena. Lani sem bila prepričana, da jih več skoraj ne more biti. Kako sem se uštela! Nešteto jih je, ki v svoji anonimnosti v smeteh brskajo za odvrženimi koščki hrane…brez prijateljev, brez dela, brez osebnega dostojanstva…V brezizhodnosti trenutka nimajo najmanjše možnosti, da bi se zazrli v svetleče otroške oči, polne upanja…nimajo take sreče kot jaz, ki imam ljubečo družino, zdravje in veliko iskrenih prijateljev. Zato, dragi Dedek Mraz, te ponovno prosim: ne nosi mi nobenih daril!

Želim si samo tega, da bi naša majhna, a prelepa dežela na južni strani Alp spet postala prijazna deželica Kranjska, ki bi kar pokala pod težo pozitivne energije, dobre volje in optimizma. Deželica, kjer bi se ljudje spoštovali med seboj zaradi tega, kar so, ne pa ločevali po tem, česar nimajo… Deželica, kjer bi bili otroci siti in srečni, ne pa da od ljudstva izvoljen parlament razglablja o tem, ali jim pripada en (topel) obrok na dan ali ne… Želim si, da bi nam vsem natresel vsaj toliko zdrave kmečke pameti, da bi dojeli, da zdaj ni čas za prepire, temveč trenutek, da stopimo skupaj, saj bomo le tako lahko izplavali iz hudournika, v katerem smo se znašli… Kako lepo in preprosto to zveni iz ust ameriškega predsednika Baracka Obame (moj prevod):

»Ta dežela je najbogatejša dežela na svetu, a zato še nismo bogati. Smo največja vojaška sila v svetovni zgodovini, a zato še nismo najmočnejši. Naše univerze in našo kulturo nam zavida cel svet, a samo zaradi tega tujci ne derejo k nam. To, zaradi česar smo nekaj posebnega, so vezi, ki povezujejo najbolj raznolik narod na svetu; zavedanje, da je usoda nas vseh enaka in da ta narod lahko obstane samo, če se zavedamo obveznosti, ki jih imamo drug do drugega in do prihodnjih generacij; če prevzamemo odgovornost in pravice, ki izhajajo iz svobode, za katero se je borilo in izgubilo življenje toliko Američanov; kajti ljubezen do bližnjega, dobrotljivost, občutek dolžnosti in patriotizem so tisto, kar dela Ameriko veliko!«

Pomagaj nam, da dojamemo, da je čar našega sobivanja v majhnih pozornostih, toplem pogledu, nasmehu na ustnicah, iskreni misli in odkritem pogovoru…

Vsem fotografskim prijateljem in iskrenim ljudem želim mirno leto 2013; naj se vam izpolnijo vse, tudi tiste najbolj skrite želje; uživajte v tem, kar počnete in z ljudmi, ki vas obkrožajo, jih imate radi in jih spoštujete; v roke vzemite dobro knjigo ali pa si nataknite slušalke in se potopite v čaroben svet glasbe; s fotoaparatom v roki ujemite in zabeležite enkratne in neponovljive trenutke; zapodite se raziskovat našo prelepo Slovenijo ali pa s pijačo v roki poiščite prvo možno senco!Pa veliko mirnih noči, veliko lepih in nepozabnih dni v krogu najdražjih, veliko igrivih uric z otroki in vnučki in pa, seveda, veliko časa za prijatelje!

Namesto kartic in poštnine se lahko kot čestitka prijateljem in znancem uporabi kar tole pismo Dedku Mrazu! Saj veste: »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača«… Zato upam, da se bo našel še kdo, ki bo v dobrodelne namene nakazal še tako majhen znesek in tako pripomogel k temu, da se bodo zasvetile še kakšne otroške oči. Dajmo, potrudimo se, da bo res!

Tudi tokrat zaključujem z besedami židovske deklice Anne Frank:
»NO ONE HAS EVER BECOME POOR BY GIVING.«


Nevenka (nena_p)



1. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Mirje 19, 1000 Ljubljana »LEPO JE DELITI«
TRR 0310-0111-1112-208 sklic 937037

2. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Mirje 19, 1000 Ljubljana »POPLAVE 2012«
TRR 0310-0111-1122-296 sklic 937051

3. SLOVENSKA KARITAS, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana »POMOČ DRUŽINAM«
TRR 0214-0001-5556-761 sklic 0000001003518

Hvala v imenu vseh, ki jim sreča ni naklonjena!

V zadnjih dneh s precej govori tudi o PROJEKTU BOTRSTVO V SLOVENIJI, zato nekaj podatkov tudi o tem (povzeto iz pravilnika!)

Projekt Botrstvo v Sloveniji se financira na dva načina. Prvi način je pridobivanje posameznih botrov, ki se jim dodeli otrok, ki izpolnjuje pogoje iz 2. točke tega poglavja pravil. Drugi način je zbiranje sredstev enkratnih donatorjev v sklad Botrstva v Sloveniji.
Sredstva, ki jih namenjajo za konkretnega otroka se zbirajo na TRR 0201 2002 0297 991 na sklicu, ki ga prejme vsak boter za svojega otroka. Sredstva se najkasneje do konca tekočega meseca nakazujejo na račun zakonitih zastopnikov otroka ali na račun predlagatelja, skladno dogovoru s predlagateljem.

Sredstva enkratnih donatorjev se zbirajo na TRR 0201 2002 0297 99, sklic 115 in se porabijo za podporo in pomoč otrokom, ki botra ne bodo imeli, otrokom, kjer so zanje botri prenehali plačevati obveznosti botrstva oziroma otrokom, ki jih strokovni delavci
posredujejo v pomoč - urgentno.

Vsem dobromislečim želim lepe praznike!
Nevenka

Obstaja še en način, ki tud pošlata ne denarnice, naredi pa veliko več.

Vsakdo lahko nameni max.0,5% svoje dohodnine v humanitarne, ipd namene ker gre teh 0,5% drugače v državno blagajno. Stvar je čisto preprosta, izpolniš obrazec in ga pošlješ na DURS.
Sicer pa so vsa navodila tukaj http://www.dobrodelen.si/ (izbereš organizacijo, določiš procente, vpišeš svoje podatke, natisneš in pošlješ na durs). Lahko uredite online tudi preko edavkov.

Skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06,10/08, 78/08, 125/08 in 20/09; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) lahko rezident zahteva, da se do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošnih koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Skladno z drugim odstavkom istega člena se za splošne koristne namene po tem členu štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije.

Pa v 2013 vsem voščim veliko več zdravja, ljubezni in medsebojnega spoštovanja, kot v letu ki nas zapušča.

Vesela sem, ko vidim, koliko bralcev je že pritegnilo moje pismo Dedku Mrazu in prepričana sem, da se je na računu ene ali druge organizacije znašel še kak euro, ki bo na mizo kakega malčka ali pa brezdomca položil kos praznične potice. Hvala vsem, tudi v njihovem imenu! Izkoristite še ta zadnji dan letošnjega leta, ki nam je ostal, veselo ga zažurajte, potem pa vsi skupaj zavihajmo rokave. Ni vrag, da bo šlo na bolje! LP,Nevenka