Prosim za nujno pomoč. Sem iskal po forumu ampak ne najdem nič konkretnega.

Prijateljica me je prosila, če bi prišel fotografirat pogreb njene mame. Odločena je da želi fotografiranje pogreba in ker gre za dobro prijateljico, je enostavno ne morem zavrniti, čeprav priznam da mi nekako to ne paše najbolj in pa tudi nisem še nikoli bil v taki situaciji.

Med "olajševalne okoliščine" če lahko tako rečem, nekako štejem to, da je gospa bila že precej v letih in zadnja leta hudo bolna, tako da ne gre ravno za tragedijo, če me razumete, ampak so se svojci v bistvu že nekaj let pripravljali da bo slej ko prej pač prišlo do tega.
A pustimo zdaj moraliziranje, o tem kdaj drugič, ker se zelo mudi. Odločil sem se, da ji naredim uslugo, zato naprošam za nekaj nasvetov.

Kaj sploh fotografirati? Ljudi, vežico, vence, mašo, polaganje v grob, trobentača, jokajoče ljudi (osebno mi je to najhujše, zakaj fotografirati ljudi ko so žalostni - zakaj bi nekdo želel imeti take fotografije)?
Na kaj biti pozoren? Fotografirati bolj na splošno, ali se osredotočati na detajle...

Skratka prosim za nekaj konkretnih nasvetov kako se naj tega sploh lotim?
Oprema je vsa.

Vnaprej hvala za odgovore.

Kaj če bi se najprej pozanimal kaj sploh prijateljica želi?

Ko smo pred časom imeli tak primer v družini, je moja mama želela tudi slike s pogreba. To je bilo par fotk iz vežice, predvsem cvetlični aranžmaji in venec, podobno na grobu. Potem voz, itd... ljudi ni bilo, razen nekje v širokem planu (da se je videlo koliko ljudi je prišlo, pa še to samo ena fotka). Pravzaprav iz samega obreda (pogreba) ni fotk. Samo before&after... pa na koncu po obedu v gostilni je bila ena familjarna družinska (ker se je ravno zbrala cela familija po xx mesecih, tebe verjetno tam ne bo)...

Jest bi se na tvojem mestu izogibal close-up potretom, pravzaprav vsem potretom žalujočih. Čimveč detaljlov (rože, sveče, ipd), lahko tudi trobentač ali pevci (oz. v cerkvi, če je obred tudi v cerkvi), ostalo pa precej v širokem kotu od daleč. Ne bi pa želel v tem trenutku motiti družine in žalujočih. Razen če prijateljica to želi, vendar dvomim.

Uhhh, tezka tematika...

Kaj fotkati...? Jaz bi se fokusiral na:
- Svojce (ampak ne od blizu - prej s kakim zoom objektivom z distance, diskretno)
- Mrlisko vezico in aranzma cvetja, vence, svecke, ...
- Krsto/zaro
- Zalujoce (kopi-pejst oklepaja pri prvi tocki)
- Nekaj fotk od dalec, da pokrijem celotno "dogajanje" oz. "prizorisce"
- Detajli (roka, ki brise solzo, kak cvet, zalosten pogled, ...)
- Spuscanje v grob
- Metanje cvetja v grob
- Trobentac
- ...

Fak, prav tezko je pisat o tem, ker si kr predstavljam, kako bedno bi meni bilo v taki siutaciji...

ne vem... jest bi bil pri fotografiranju žalostnih pogledov ob pogrebu zelo previden. Bistven je spomin. In to naj bo spomin na neko zadnje dejanje, oz. izkaz spoštovanja in pogrešanja te osebe, kaj vse so žalujoči prinesli in naredili v čast te osebe. Žalovanje samo pa se mi zdi zelo intimen in oseben dogodek, tako da bi se bližjim fotkam žalovalcev izogibal.

Sicer pa je vse stvar dogovora z "naročnikom". Če ta želi (in tudi dovoli) take fotke, potem go ahead... ampak kot je rekel bastardo... very long zoom v takih primerih...

Se zahvaljujem za nasvete, moram rečt da sem parkrat prebral. Res še nisem bil v taki situaciji.
Jutri je to in bomo videli kako bo šlo. Seveda če je še kak dodaten quick tip...

črno-belo za kadre na katerih so ljudje, visok ISO,izključi rafale, bodi čimbolj nemoteč in primerno se obleci (kakšen klobuk bi mogoče prispeval k temu, da te neobveščeni ne bi imeli za vsiljivca ampak za profesionalca)

Sem bil v popolnoma enaki situaciji.
Od začetka sem se prav kretensko počutil,ko sem igral fotoreporterja,medtem,ko so ostali žalovali.
Vmes med pogrebom sem se tudi zapletel v pogovor s sestrično in ji tole svoje mnenje tudi povedal.
Pomirila me je s tem,da teti,katere mož je umrl,bi pač te fotke dosti pomenile.
(teta-žena pokojnega,me je prosila,če lahko fotografiram.Seveda nisem mogel reči ne.)
Potem je pa kar nekako šlo.Kaj fotograffirati na pogrebu ni vprašanje.
Se ti motivi sproti ponujajo.Saj si jih že sam naštel.
Priporočam en zoom objektiv.Jaz sem imel 17-85 in je nekako dobro služil.
Bližinskih portretov in ljudem rinit z objektivom v obraz,na pogrebu ne priporočam.
Stalno se drži nekje bolj na distanci,kot,da te ni tam.

Začetni občutki se zgleda enaki pri vseh. Jaz sem se sfokusiral na ožji družinski krog, detajle, govorce in na koncu spuščanje krste in metanje cvetja v grob s strani svojcev - Bastardo je dal dober seznam. Ne pozabi seveda na voz in sprevod. Slikal sem na Lj Žalah in sem večino poslikal s 70 200 in 24 105. Predvsem pa ne se ustrašit in občutki bodo zajeli tudi tebe...potem bo že zalaufalo. Verjemi, da če imaš malo občutka za situacijo se žalujoči ne bodo sfokusirali nate...

LP.

Tudi sam sem bil v podobni situaciji -zdelo se mi je še težje, ker sem sina pokojnika le bežno poznal, vseh ostalih pa ne, poleg tega pa sem šele po določitvi cene za prireditev izvedel, da gre za pogreb. Čeprav so mi povedali, da bodo razumeli, če ponudbo zavrnem, sem se vseeno lotil zadeve; verjetno se čudno sliši, ampak sem si to vzel kot osebni izziv.

Kot že nekateri pred mano, lahko tudi jaz potrdim, da mi je prišlo do živega, mogoče še celo bolj kot na pogrebu mojega dedka. Tudi sam sem se nekako držal pravila, da ljudje nekako ne smejo imeti občutka, da jih teroriziraš, vsekakor pa predlagam, da se na trenutke mirno pomešaš med njih (takrat se osredotočiš na detajle kot so cvetje, itd.), da ne bodo dobili občutka, da si nek paparaci. Večino fotk sem naredil s 70-200 na FF, tako da se nisem mogel povsem izolirati, vsekakor pa lahko rečem, da je ravno to precej pripomoglo, da je bila stranka na koncu zelo zadovoljna (eden izmed komentarjev je bil celo: "Zdi se, kot da bi nas on opazoval in nam hotel sporočiti, da bo vse vredu..." ). Načeloma si nisem mogel misliti, da bodo lahko fotografije s pogreba "lepe", a so me po tem kasneje še parkrat kontaktirali in se mi zahvaljevali. Verjetno razlog tiči v tem, da dobra fotografija sproži emocije; tu se kot kaže zadeve malenkost pomešajo in ljudje "pomešajo" osebno prizadetost s sporočilnostjo fotografije in jih s tega naslova takoj okarakterizirajo kot odlične. To govorim predvsem zato, da vlijem nekaj poguma; na začetku bo verjetno sila težko, ko sprevod enkrat krene, stvari postanejo lažje...

Karkoli že je, pogreb. poroka, krst ... če boš ljudi teroriziral in rinil vanje boš izpadel bedak. In to upravičeno.

Prilagodiš se razmeram in razpoloženju, in je. Tako kot vsi prej omenjeni dogodki, pa še marsikateri drugi, je to le eden izmed normalnih dogodkov v življenju. In če si tam da fotkaš, potem pač fotkaš, ne pa filozofiraš. Enostavno. Kakšen je zdaj problem, če je to pogreb?

Mogoce je problem v tem, da so na pogrebu obcutki prisotnih VELIKO bolj negativni, crni in emocionalno nestabilni, kot pri katerem drugem omenjenem dogodku, ki jih fotografiramo....... Svasta... Ne mors rect, da ti je isti koorac fotkat poroko al pa pogreb mladoletne osebe.........

Nič svašta. Vrsta dogodka ti kot fotografu ne more bit omejitev, ali boš delal ali ne. Če ti je, si zrel za drugi posel.

Kot fotografu ti mora bit dogodek - dogodek. Ne glede na vrsto dogodka, veselega ali žalostnega, pa trdim - če si čustveno vpleten, nimaš tam kaj iskat kot fotograf. Bodi sestavni del dogodka, veselega ali žalostnega, se veseli oz. žaluj, fotka pa naj nekdo, ki bo to neobremenjeno počel in dal iz rok adekvaten rezultat. Zato je normalno, da pogreba svojega bližnjega, prijatelja, sorodnika ... ne bom jaz fotkal, ker bom med žalujočimi.

Takole, pa je minilo.
Še enkrat se zahvaljujem vsem za nasvete.

Zdaj pa še raport, kako je šlo.
Moram priznati, da ne ravno najbolje Oziroma lahko rečem, da zelo slabo. Kot rečeno sem v taki situaciji bil prvič. Prebral sem nasvete in jih tudi upošteval, ampak rezultat je bil slab. Zvečer sem analiziral kaj je šlo po zlu in morda se bo kdo iz nasvetov, ki so mi bili napisani in mojih napak, izognil polomiji v podobni situaciji. Sploh če bo prvič.

Kaj vse je torej šlo narobe.
Prišel sem 20 minut prej, videl sem, da je prijateljici kar odleglo in mi je tudi rekla, da me je prejšnji dan pozabila prositi, če bi lahko prišel malce prej. Ok, iz tega sem izvlekel lekcijo, da je dobro biti na prizorišču prej.

Upošteval sem nasvete od tukaj in se oblekel primerno. S sabo sem privlekel večjo foto torbo, da se je pač videlo, da sem najet fotograf in ne nek lokalni firbec, oziroma vsiljivec. To sem dobil potrjeno tako, da me je nekaj ljudi ogovorilo in me prosilo za vizitko. Nekaj mi je prej reklo, da si jih naj dam nekaj v žep.
No, do tukaj je bilo dobro, potem pa vse narobe.

Zalomilo se je že na začetku, ko sem želel slikati vežico. Vežica je bila velikosti majhne sobe, ljudje so prihajali not in ven, izražali sožalje in če bi želel pofotografirati, bi se moral dobesedno s komolci zriniti not. To seveda ne bi bilo pametno in ostal sem brez fotografije vežice, rož, šopkov in sveč...

Ob začetku ceremoniala se seveda vse umiri, nastane smrtna tišina in škljoc aparata je kar za zadonel po okolici, čeprav sem se držal dokaj na distanci. In vsakič ko sem škljocnil, je nekdo obrnil glavo, kar mi je še dodatno zbijalo voljo. Vsak premik položaja , seveda spet pogledi...

Problem s terenom. Vse skupaj je bilo na dokaj strmem terenu, ljudje so stali v krogu, tako da kamorkoli sem se postavil, sem slikal vse v hrbet, pa še vedno sem bil spodaj pod vsemi. Tako da tudi zoom objektiv ni pomagal, saj sem bil pod vsemi. Jasno, da se nisem šel rinit med ljudi. Na zgornjo stran pa nisem mogel, ker bi mi vse zakrila vežica.

Hitrost dogajanja. Vse je potekalo zelo hitro, župnik par besed, ena pesem in takoj proti cerkvi. Ubral sem jo po bljižnici, da sem ujel vsaj prihajajočo kolono.
Nato hitro pred vsemi v cerkev, zraven oltarja, da sem vsaj ujel vse prihajajoče, nato se je treba pač hitro odstraniti, saj ne moreš stati v ospredju ob oltarju med mašo... Potem iz ozadja cerkve sliko-dve maševanja župnika. Škljoc je kar donel po celi cerkvi... Dodatno otežuje tema v cerkvi, rešujem z ISOtom, ker s flešom mislim da pač ne moreš pokati na takem dogodku. Potem itak eno uro ni kaj, saj v bistvu ni nobenega dogajanja, razen maševanja župnika.

Tačas sem si pogledal kje bo grob in si nagledal pozicije, dodatno spet otežuje strm teren in pa začenja se temniti. Maša je dolga, ostalo pa spet vse prehitro. Procesija pride in spet mi otežuje zadevo to, da so ljudje razvrščeni v krogu. Dodaten problem, da je bila žara. Grob za žare je majhen in svojci so tesno blizu okoli. V bistvu ti vsi zakrivajo vse in vse kar slikaš, s kateregakoli položaja, so ljudje v hrbet.

Mogoče bi moral biti malenkost bolj posilen, tako pa sem imel ves čas v glavi, da ne smem motiti ceremonijala. Tišina je, vsi stojijo tiho in mirno, nihče se ne premika in občutek sem imel, da vsak moj gib povzroča neko motnjo, pa čeprav sem se držal na distanci. Vsakič ko se premakneš, škljocneš pa nekdo obrne glavo, pogleda...
Uspel sem ujeti nekaj ljudi, ki so metali cvetje v grob. To pa je tudi vse. Skoz imaš v glavi neko blokado, kot nek nebodigatreba tam...
Da bom zdaj skakal pred jokajočimi svojci mi pa tudi ni bilo ravno najbolj primerno..

En dva tri je bilo končano, ljudje na hitro začno odhajati in je konec.
Fotografije so lepe, čiste, a motivi so (povečini) zanič.

Pa take plane sem imel. Vse sem si nagledal prej. Skoraj polna luna je bila v ozadju, krasni hribi v ozadju, lepa cerkev v ozadju. Vse sem imel v glavi, kake detajle z rožami v rokah, kak zanimiv obraz, solza, roka, z omenjenimi rečmi v ozadju... Vse sem imel v glavi, pa nisem zrealiziral čisto nič od tega.


Najbolj pomembno izgleda da je res, da se znebiš predsodkov in pač imaš v glavi samo in edino, kako dobro opraviti delo.
No bom vedel za naslednjič (čeprav upam da ne bo teba). Slišal pa sem namreč, da fotografiranje pogrebov postaja pogosta praksa in da ni nobena redkost več...

Upam, da bo komu tale tema komu v pomoč, če se bo znašel v podobni situaciji.

Nisem popolnoma spremljal teme od začetka, tudi nisem profi, kot si očitno ti, lahko pa rečem, da se ne sekiraj preveč. Kolegica bo ziher zadovoljna s tem, kar si naredil. Drugače pa se mi pa osebno zdi fotografiranje na pogrebu ful neprimerno. V vlogi svojca si sigurno ne bi želel met fotk samega sebe tam ... Drugače je, če se gre za neko javno osebo in je tudi pogreb take vrste.

Imam rdečega 40D.Kar se tiče škljoca na takih zadevah,si vklopim silent shooting.
Pomaga:
http://www.youtube.com/watch?v=5LEi3E3grlc