Spravil se bom fotografirati dojenčka (svojega sinčka) starega skoraj dva tedna. Imam:
- en doma narejen softbox,
- pocket bouncer,
- rjuhe raznih barv,
- alfo100
- hvl42
- 28-105 (2,8-4)
- žično sprožilo
- stojalo (lahko za fleš in softbox)
- velik cajta...

Kako naj postavim sceno, pozo. Osnove fotografiranja poznam: spustiti se na njihov nivo, približati kader, brez poziranja, obleče v enostavne vzorce, povdarek tudi na detajlih (rokice, nogce...)

Mislil sem da bi bilo najbolj enostavno da naredim sceno na postelji, za ozadnje kakšno rjuho pastelne barve, za fiksiranje dojenčka kakšna odejica, poza na trebuščku in čakam da začne dvigovat glavico. Ne bi ga rad preveč mučil!

Kako bi vi, ki imate s tem več izkušenj izvedli
Kakšne nastavitve naj uporabim

Trebaš u svakom slučaju i suradnju mamice, da malca zabavlja jer mu bude vrlo brzo dojadilo kaj se s njim niko ne igra.

Dobro mjesto za fotkanje je prematalica jer je povišena i možeš doći čak i ispod.

Mami bo zraven, je pa dipl.babica tako da je tudi strokovna pomoč prisotna.

Če mene vprašaš, ne rabiš nič drugega kot body, navit na ISO 800 ali 1600 in eno lečo F/1.4 na 50mm.
Samo flešat ne reveža! Kakšen reflektor mogoče odbit od stene ali plošče stiropora.

Nebi rad preveč navijal iso v višave ker bi rad povečavo 30x45 za na steno!!!
Mogoče bi si pomagal z naravno svetlobo iz okna!

Če boš pa na papir dal fotke, pa ISO sploh ni problem.
Problem vidim edino v tem, da imaš samo en zoom objektiv....

sej se mi je zdelo, da mu teh 10 vrstic zgoraj nastete opreme ne bo zadoscalo za fotko

Sam sem slikal ob oknu z f/4, pa je vredu izpadlo
Pa brez fleša, jasno... In je fino, da so na oknu propustne zavese, da razpršijo direktno svetlobo.
In ja, je fino imeti čim nižji iso, otroški koži šum običajno ne paše... Paše pa kak neat image včasih... =)

šit, pri nas nimamo zaves, prtov, tepihov in ostalih zbirnikov prahu!
Imam še en star objektiv 70-200 od minolte. Bolj bi mi izdele prišel kak širokokotnik prav!

Vsedi se na stol pri mehki dnevni svetlobi. Te dni je tega dovolj. Čez kolena daj plenico, malega poleži na svoje, da leži na hrbtu na tvojih stegnih. Ker je star dva tedna, ni bojazni da bi se obrnil, ampak bo samo ležal. Potem pa potrpljenje, aparat imej pripravljen in škljocaj. Čim manj tehnikalij, samo čakaj na pravi trenutek. Res dobro sliko boš naredil, ko boš najmanj pričakoval in ko boš najmanj pripravljen. Pozabi na poštirkane portrete. Vsaj jaz imam najraje spontane grimase pri novorojenčkih, ko npr. začne odpirat malo kramežljave oči z zgubanim prstom v ustih in naredi tisti skoraj jokajoč obraz tik pred prdcem... Pa naj bo sit in naspan, ker sicer boš slikal solze. Ne pričakuj pa čudežev pri 2 tedenski bebici, ker 90% časa ima itak zaprte oči.

Poleg opisanega "kolenskega" slikanja pride v poštev še profilno. Malega poleži na kavč ali posteljo tako, da bo imel glavo obrnjeno proti tebi. Dobro je, če zaspi v tem položaju. Potem ga pusti tisti dve uri in počakaj da se začne prebujat. Takrat pa se postavi z aparatom v višino ležišča in začni z beleženjem prebujanja. Če boš imel srečo, boš ujel kar nekaj posrečenih motivov pretegovanja in hecnih fac. To je tudi trenutek, ko lahko ujameš res oprte oči, vendar bo potrebnih kar nekaj poskusov. Pa moraš biti hiter kot če slikaš F1.

Dobra prilika je tudi po kopanju.

Vsekakor pa je veliko lažje od nekaj mesecev naprej