|
Članek s strani E-Fotografija.com Objektivi
Članek sem sicer napisal in objavil leta 2000 v reviji Moj Hobi, a v optiki ni skoraj nobenih bistvenih spremeb kot se je to dogodilo v tem času s kamerami. Vsi ti objektivi so še danes v prodaji in uporabni tudi na digitalnih foto kamerah. Zdaj vemo kaj je "ribje oko", kateri objektiv je linearni, diagonalni, cirkularni in katere so njihove zakonitosti. Na koncu pa tudi, da obstajajo objektivi s kotom zajema 220 stopinj.
Na vašo željo sem tokrat preizkusil ekstremno širokokotne objektive. Pri tem sem se spomnil kolega, ki mi je enkrat dejal: “Ko grem na izlet s kamero, na njo vedno vstavim kak butast objektiv, saj se le tako zares potrudim ujeti zanimiv motiv.” In res je tako. Ko sem se sam podal na lov za motivom s temi objektivi, je glava začela v celoti delovati fotografsko. Objektiv vam omogoča le toliko, kot vidite, ni zoom izreza, ni enostavnega normalnega pogleda skozi kamero. So le deformacije, ekstremno široki kot in čuden pogled na motiv. In prav v tem je šarm teh objektivov.
Pod goriščno razdaljo 20mm se prične zanimivo področje ekstremno širokokotnih objektivov. Taki objektivi, predvsem kakovostni, so redki, ker so konstrukcijsko zapleteni in zato dragi. Širok zorni kot in velika globinska ostrina omogočata nenavadne in zelo zanimive posnetke. Značilnost ekstremno širokokotnih objektivov je močno izbočena prva leča. Zaradi tega je uporaba navojnih filtrov nemogoča. Pri teh objektivih uporabljamo želatinske filtre, ki jih pritrdimo na zadnjo stran ali notranjost objektiva. Nikkor 6mm jih ima že vgrajene v objektiv.
Širokokotni linearni objektiv Kadar slikamo ravno drevo, želimo imeti ravno drevo tudi na fotografiji. Tako sliko nam brez težav naredi klasični 50mm objektiv in to ponavadi tudi pričakujemo od objektiva. Pri ekstremno širokokotnih objektivih pa je to povezano z velikimi tehničnimi težavami.
Za primer vzemimo, da od zgoraj navzdol slikamo veliko šahovnico (v našem primeru ravne tramove in deske). Na filmu želimo dobiti enako velike črne in bele kvadrate. Če pogledamo mimo kamere, opazimo, da so kvadrati pod nami veliki, tisti proti robu pa manjši in sploščeni. Objektiv to popravi tako, da sliko na robu ustrezno poveča. Povečanje pa pomeni zmanjšanje svetlosti, saj iz kvadratov na robu slike prihaja manj svetlobe kot iz tistih na sredini. Zato mora imeti tak objektiv zelo velike leče, da je slika enakomerno svetla.
Najbolj širokokotni objektivi, ki so zdaj v proizvodnji za zrcalno refleksne kamere z avtomatskim ostrenjem, imajo goriščno razdaljo 14 mm. Pogosti so tudi zoom objektivi, ki imajo ponavadi goriščno razdaljo od 17 - 35 mm.
Ribje oko Če želimo zajeti zorni kot 180 stopinj ali več, moramo uporabiti ekstremno širokokotne diagonalne ali cirkularne objektive, tako imenovane ribje oko. Diagonalni objektiv nam naredi sliko v velikosti celega formata filma, vendar 180 stopinj samo po diagonali posnetka. Cirkularni objektiv, pa nam na posnetek zariše celotno sliko, le ta pa deluje kot bi jo fotografirali iz črne luknje. Slika je okrogla. Ti objektivi na robu ne razteguje sliko in zato je manj težav z enakomerno osvetljenostjo filma po celi površini. Zato pa je slika močno popačena. Ti objektivi so konstrukcijsko enostavnejši, cenejši in manjši od linearnih. Večina diagonalnih objektivov ima svetlobno jakost 2,8. Diagonalni z goriščno razdaljo 15 mm pokrije zorni kot okoli 180 stopinj po diagonali posnetka, cirkularni objektivi z goriščno razdaljo 6mm ali 15mm pa pokrijejo celoten polprostor, sliko pa dobimo izrisano v krogu. Ti objektivi dosežejo zorni kot tudi 220 stopinj. Takšen je na primer, Nikon 6mm f/2,8. Pri njemu je prva leča je kar štirikrat večja od kamere.
Uporaba Linearne objektive (brez popačenj a z najširšim kotom zajema cca. 115 stopinj po diagonali) uporabljamo predvsem v arhitekturi ter za pokrajinske in dokumentarne posnetke. Prve take objektive so razvili za slikanje zemlje iz letal in izdelavo zemljevidov. Zelo uporabni so za slikanje notranjosti zgradb ali avtomobilov. Popačenje je malenkostno, zaradi korekcije pa je slika na robu včasih videti nekoliko razpotegnjena. Velika globinska ostrina omogoča zanimive posnetke, saj imamo na istem posnetku lahko majhen detajl v ospredju, v ozadju pa razločno vidimo celotno pokrajino. Diagonalni objektiv (ribje oko) skrivi sliko, vendar ohrani navidezno velikost predmetov. Uporaba je podobna kot pri drugih širokokotnih objektivih, posebej pa so zanimivi športni motivi (plezanje, rolanje). Cirkularni objektiv (ribje oko) z izjemno širokim kotom 180 ali več stopinj (že omenjeni Nikon 6mm) se pogosto uporablja v znanstvene in dokumentarne namene. Meteorologi ga uporabljajo za določitev, koliko odstotkov neba je pokritega z oblaki, astronomi pa za fotografiranje celotnega neba pri zasledovanju utrinkov. Upam, da sem vas s to predstavitvijo približal ali odvrnil za nakup teh objektivov. Kajti samo če se zavedate, kaj ti objektivi ponujajo, boste z njimi zadovoljni.
Moje mnenje je, da so to bolj profesionalni objektivi, za hobi fotografa pa izredno zahtevni, saj morate pri iskanju motiva dati zares vse od sebe. Z njimi ni enostavno poiskati dober motiv in predvsem dragi so.
Posebneži med "fish eye" objektivi. Nikkor 8mmf/2,8 in Nikkor 6mmf/2,8.
Članek o digitalnih ekstremno širokokotnih objektivih V zadnjem letu smo dobili nove objektive prilagojene manjšim digitalnim tipalom, ki imajo enake kote zajema, a samo manjše goriščnice. http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_673.shtml
Test ekstremno širokokotnih objektivih Canon EF-S 10-22mm 3,5-4,5 / Tokina AT-X 12-24mm 4 http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_674.shtml © Copyright 2003 by E-Fotografija in Digifot.com |














