e-Fotografi
Fotografije Matjaža KUNTUJA / Občutja v barvah
By e-fotografija
Dec 23, 2005, 15:09

Barve kot osebni dotik v črno-belem svetu oblik

Fotografija, pravijo, je najbolj realistična izmed umetnosti, a je lahko tudi pravi oblak fantazije, ki nam pomaga, da odkrijemo skrito lepoto stvari. In slike Matjaža KUNTUJA, ki uporablja hand coloring tehniko barvnih nanosov na črno bele fotografije, so prav to: fantazijske podobe resničnosti, porojene iz njegovih občutij in razpoloženj, ki mu jih narekuje izbrani  motiv.

Svet namreč vidimo vsi enako le v njegovi oblikovni podobi, barvna resničnost vsakega izmed nas pa je drugačna. Za fizike barv sploh ni, so le elektromagnetni valovi. Barve, ki nastajajo v našem očesu, so torej le refleksija našega notranjega sveta in kot take najbolj primerne za izražanje naših subjektivnih občutij.

Da bi posredoval pravo podobo oblik, ki so edine v našem dojemanju sveta vsem enake, je Matjaž izbral črno-belo fotografijo, ki s svojimi poudarjenimi svetlobami in sencami najbolje izriše oblikovni svet, dodatna poslikava pa omogoča  izražanje povsem osebnega odnosa do motivov, pa naj gre za naravo, predmet ali osebo. Izbrane barve namreč vedno veliko povedo o nas samih, najlepše odsevajo naš notranji svet in imajo vedno čustven naboj. Ker je doživljanje lepote psihološko pogojeno, dodatni barvni nanos omogoča avtorju izraz subjektivnega videnja. Kaj naše oči “mislijo”, povemo že z izborom motiva, kaj občutimo ob tem, pa z dodatnimi nanosi barv. Tako se resnične podobe sveta spajajo z domišljijskimi na zelo subtilen način.

Ni nujno, da je fotografija le nekakšen duplikat sveta, z dodatnim barvnim dotikom je lahko celo bolj dramatična od resničnosti same, ker jo dograjujejo naša občutja s pomočjo barv. Fotografija tako postane neka notranja krajina, ki lahko povzdigne najbolj preprosto vsakdanjost, da postane ganljivo lepa. Slike Matjaža KUNTUJA so izdelane v srednjem formatu 6x7, posnete z enim objektivom, razvite v č/b tehniki večinoma na papir kartonske osnove, včasih tonirane. Kasnejša poslikava nastaja v najrazličnejših tehnikah barvnih nanosov na oljni ali vodni osnovi.

Najlepše popotovanje je popotovanje v naši domišljiji

Navidez še tako nepomemben kraj lahko v nas vzburi pravo poplavo občutkov in nas pogrezne v domišljijsko omamo, kjer bo vsaka, še tako neznatna podrobnost, vzdramila naš notranji svet. Slika neke pokrajine lahko podžiga naše navdušenje in nam celo pomaga, da se bolje zavemo naših občutkov. Naše poglede namreč pogosto prekriva mrena rutine, zato večkrat spregledamo pravo lepoto stvari. Čar domišljije pa je, da najdemo pravi izraz zanjo.

Naj besede še dodatno dopolnijo sporočila Matjaževih fotografij.

Rimini. Enaka tehnika kot pri ostalih fotografija. ČB fotografija izdelana na fotografski papir in ročno barvano Dodatna poslikava omogoča izražanje povsem osebnega odnosa do motivov,.

Praga (občutje:neskončna lahkost bivanja). Znova prebujena lepotica, okno s svetovljanskim razgledom, kjer je umetnost del življenja, preplavila je ulice in trge, postala del vsakdanje poti, zato so tukaj dobrodošle najdrznejše sanje.

Čoln (občutje:pogum). Stoječa voda, močvirje, blato, usedlina, zamrznjena reka, ledena luža, viharno morje, spokojno jasna modrina....voda je naše ogledalo, življenje dolga reka, kjer smo privezali čoln ali se spustili po toku ter se zlili z modrino, zibelko našega življenja.

Budimpešta (občutje: melanholija). V soju spreminjajoče svetlobe dneva se kažejo obrisi resničnosti v barvah našega razpoloženja in iščejo zgodbe o narodu, ki se je s svojo strastno dušo pripodil izza Urala v to megleno melanholično ravnico med rokavi lenobne reke. Zdi se, kot da je ta pravljična podoba mesta pravkar izstopila iz naših nemirnih jutranjih sanj.

Benetke (občutje:dolce vita) nekoč zvišeno mesto duha in užitka, danes s svojimi obrabljenimi podobami kanalov, nemih prič neštetih strasti, ponuja le vonj po morju, kjer se pozabljene pozibavajo gondole, ki ne morejo več obuditi sle po ljubezni in pregrehi.

Grafiti: (Občutje: jeza) V sivini vsakdanje poti zažarijo barvna sporočila umetnikov ulice kot izrazi jeze in razočaranj ob resnicah, ki jih morda raje ne bi priznali.