Kompaktne kamere
Test Minolta Dimage A1 ( II. preizkus / I. verzija )
By Text/Photo: Matjaž Intihar
Sep 23, 2003, 16:22

Minolta je s kamero A1 kar precej razburkala fotografsko javnost. Predvsem na tujih forumih je o njej precej vprašanj, odgovorov in razprav. Zato sem jo še enkrat vzel v roke in preveril kaj zmore.

Po mnenju mnogih so še izboljšali ergonomijo kamere.

Pogled iz strani. Gumb pri gumbu. Ni da ni nastavitve!

Tako iskalo kot TFT zaslon sta delno premakljiva, kar nam olajšuje fotografiranje v nekaterih primerih.

In zmore veliko. Kamera je produkt vse mogoče tehnike prenešene tako iz najkakovostnejših analognih kamer, kot iz DSLR kamer. Kako dobra je, za koga je namenjena in predvsem kje so njene dobre lastnosti?

Prejšnih modelov serije 7 nisem resno preizkušal, zato ne bom delal primerjave s predhodnicami. A1 je le toliko prenovljena kamera, da jo niti ni več treba primerjati s starejšimi sestrami. Kamera je bolj zanimiva za uporabnike manj zmogljivih kompaktnih kamer, ki pa bi želeli več in predvsem za fotografe, ki si v relativno majhnem ohišju želijo skoraj dobesedno "vse". Ni da ni, v A1 lastnosti ki jih poznamo v digitalnih kamerah. A1 je le produkt, mešanica med kompaktom in DSLR kamero. Pogled skozi iskalo sicer ni preko zrcala in prizme. Ampak se na notranji LCD zaslonček slika vseeno zariše preko objektiva. Če želim objektivno zapisati lastnosti kamere Minolta A1, se moram spustiti iz refleksnega sveta. Če si 25 let uporabnik SLR kamer in dve leti tudi DSLR kamere, potem te v prvem kontaktu s kamero kot je A1 hitro zanese v primerjavo z uporabljeno kamero. Prav tako je, če ste uporabnik kompaktne kamere. Minolta A1 naproti njim le deluje mnogo bolj profesionalno, predvsem pa že na prvi kontakt postreže z toliko zanimivimi tehničnimi lastnostmi, da vas hitro prevzame. Ne za nakup, saj tu odloča globina vašega žepa. Ampak predvsem njena uporabnost in tudi kakovost. Torej se je treba osredotočiti na namen kamere. torej tisto lastnost, ki nam jo kamera nudi. Če jo ocenjujemo iz pravega zornega kota potem tudi najdemo njene prednosti. Če pa jo preizkušeno kamero primerjamo z nam bolj primerno, pa iščemo samo napake. Vsaka kamera jih ima, če niste kupili takšno, ki vas pri vašem načinu fotografiranja zadovoljuje.

V A1 ni več AA baterij. Ampak Li-Ion. Zdrži okoli 300 posnetkov.

In kje so njene glavne prednosti:

objektiv: 7,2 - 50,8 mm f/2,8 - 3,5 (ekvivalent 35 mm od 28 do 200 mm)

sistem za kompenzacijo tresenja: AntiShake sistem. AS

2/3 inča tipalo: tipalo 5,2 mega točk, progresivni način prenosa

Avto Fokus: zadovoljivo hitro delovanje

A/D pretvornik: 14 bit (na točko)

Barvni tonski zapis: sRGB, Vivid, Adobe RGB

čas osvetlitve: B, 30" - 1/16000 sekunde, video do 15 minut

Velikost in teža: Š 117 X G 85 X V 114 mm. 643 g.

In zakaj so te lastnosti po mojem mnenju glavne prednosti? Kamero sam priporočam fotografu, ki si želi v eni kameri vse možne lastnosti, zmogljiv zoom objektiv in na koncu tudi dovolj kakovostno fotografijo. Torej za fotografa, ki si želi mnogo več od kompaktne kamere, DSLR pa so za njega zaradi dodatnih objektivov prevelike, pretežke in s tem neuporabne. Marsikateri fotograf niti kakovosti slike kot jo nudijo DSLR kamere nikoli ne potrebuje. Kamera je zelo priporočljiva za popotnika, ki si lahko z njo zelo kakovostno posname tako oddaljeni motiv, kot notranjost zanimive zgradbe.

Široki kot (ekvivalent) 28 mm je zelo uporaben pri panoramski fotografije in v notranjih prostorih. Krog je zarisan, kje sem zajel sliko pri 200 mm.

Zelo lepo zarisana slika pri najdaljši goriščnici 50,8 mm ( 200 mm ). Ostrina in zapis me presenečata. Vidi se celo žica daljnovoda na hribu v ozadju.

Zaradi majhnega tipala in goriščnice, je tudi pri 50.4 mm (ekvivalent 200 mm) slika še vedno v veliki globinski ostrini.

Zoom objektiv s 7 kratnim razponom je prva dobra lastnost kamere. 28 mm lahko dobimo na boljših kompaktih samo s pomočjo dodatnih predleč. Na DSLR kamerah pa s pomočjo objektivov, ki so v večini primerov dražji od kamere A1. Razen pri EOS 1Ds in DCS 14d, pri vseh preostalih potrebujemo vsaj 18 mm objektiv, da se približamo kotu zajema slike, ki ga omogoča A1. Najdaljša goriščna razdalja 200 mm, pa nam nudi zadovoljivo goriščnico za oddaljene motive. AS (AntiShake) sistem za kompenzacijo tresenja slike je rešen drugače kot ga uporabljata Canon in Nikon. Minolta se je odločila za novo rešitev in to je kompenziranje preko tipala. Torej tipalo je tisto, ki usklajuje kompenziranje tresenja. Sistem vsaj pri A1 zadovoljivo deluje, kar sem že pokazal v I. preizkusu. Glede na to, da je najdaljša goriščna razdalja 50 mm, za kar bi brez kompenzacije potreboval vsaj 1/50 sekunde sem lahko z vklopljenim AS sistemom deloval tudi z 1/15 sekunde.

Goriščnica 50,8 mm (200 mm) in 1/15 sekunde. Posnetek je premaknjen, s tem močno neoster. Pri tej goriščnici bi potreboval vsaj 1/50 sekunde.

S pomočjo AS (AntiShake) sistema sem lahko zadovoljivo fotografiral tudi s 1/15 sekunde. Torej tudi sistem Minolte AS deluje v okviru dveh zaslonk. Vendar je pri tej kameri goriščnica zelo majhna. Saj recimo pri refleksnih kamerah zelo redko uporabljamo stabilizacijo slike pri goriščnici samo 50 mm. Torej se bo moral sistem AS izkazati v kamerah z večjimi goriščnimi razdaljami. Mogoče pa Minolta sploh ne bo uporabila starega SLR sistema v DSLR razredu. Mogoče se bodo odločili za Olympusovo pot in prerezali popkovino s današnjim SLR sistemom. Potem bi bili lahko zaradi manjših tipal, manjše tudi goriščne razdalje za enak kot zajema, kot ga uporabljajo objektivi 35 mm razreda. (Detalj slike je objavljen v I. preizkusu)

Torej sistem deluje podobno cca. za dve zaslonki kot pri že prej omenjenima DSLR kamerama. Se bo pa moral ta način kompenzacije še dokazati v minoltini pravi DSLR kameri, ko jo bodo predstavili. Takrat se bo lahko ocenilo ali je ta sistem zadovoljiv tudi v drugačnih pogojih. In še eno prednost ima uporaba AS sistema. A1 ima velikost tipala 2/3 inča. Kar nam takoj da vedeti, da bo slika najbrž imela mnogo manj šuma kot pri manjših tipalih, ki ga uporablja večina kompaktnih kamer. Tipalo v A1 je veliko 8,8 X 6,6 mm, kar je v primerjavi z tipali V DSLR kamerah še vedno tri krat manjše. Vendar prav zaradi uporabe AS sistema, lahko mnogo kasneje začnemo posegati po višji občutljivosti. Kar pomeni, da lahko veliko dlje uporabljamo 100 ISO občutljivosti, s tem pa se nam tudi obdrži višja kakovost slike. Ker sem kot prednost dodal tudi velikost tipala v A1, naj omenim, da s tem mislim v primerjavi s kompaktnimi kamerami. Isto število točk na manjšem tipalu nam prinese večje težave nasploh pri višjih občutljivostih. Večja je točka na tipalu, večje število fotonov pade na njo, več električnih signalov se ustvari in pretvornik tako dobi več informacij.

Posneto pri ISO 800 in umetni luči. Močan šum in močno razmetane točke. Slika tako zelo izgubi na ostrini.

Uporabljena lastnost Noise Reduktion. Programsko so zelo lepo rešili problem neostrine.

O sistemu ostrenja pri Minolti ne gre izgubljati besed. So le bili prvi, ki so v refleksni razred prinesli integrirani način ostrenja. To je bilo že daljnega leta 1985 s kamero Minolta 7000. Široko polje ostrenja je tudi že dolgo minoltina domena. V kameri A1 so ga naproti prejšnjim modelom 7Hi še razširili. A/D pretvornik nam omogoča 14 bitno pretvorbo po osnovni RGB barvi, kar pomeni, da v osnovi dobimo zelo širok tonski zapis. Seveda pa nam število bitov še ne prinaša kakovost. Za njo moramo imeti kakovostno tipalo, A/D pretvornik in seveda algoritme, ki nam pomagajo sestaviti sliko. Tonski zapisi pa so lahko različni. Seveda prav s pomočjo programov v kameri. Standardni sRGB, ki je primeren za zaslone, Vivid lastnost, ki očisti osnovne barve, ČB način zajema, solarizacijo in Adobe RGB tonski zapis, ki je primeren, če bomo datoteko v nadaljevanju obdelovali v računalniških programih.

Barvni zapis "normal" s RGB

Barvni zapis Vivid. Barve so mnogo bolj izrazite. sivina še vedno obdrži dovolj realen zapis.

Želite še vedno ČB film. Samo preklopite na ČB zapis in vaša želja je uresničena. Vendar je moje mišljenje, da je bolje če zapišete barvno in če želite v računalniškem programu opravite spremembo.

Solarizacija. Se še spomnite težav v temnici in pri poizkusih narediti zadovoljivo solarizacijo. Koliko nas je pa bilo, ki smo poizkušali ta efekt ustvariti v temnici s barvnim filmom in papirjem? Na A1 samo premaknemo gumb in efekt je tu.

Barvni zapis Adobe RGB

Sicer vse kar omogoča kamera lahko opravimo tudi v računalniškem programu. Nasploh če fotografiramo v RAW načinu, kar A1 tudi omogoča. Če fotografirate v tem načinu zapisa lahko spremenite v sami sliko zelo veliko. Tudi korekturo bele barve, ostrine, kontrasta itd. kar z programov za odpiranje RAW datoteke. A1 omogoča tudi nestisnjeni bitni TIFF zapis, vendar se moramo zavedati, da je datoteka v tem zapisu velika in predvsem dolgo je tudi zapisovanje na kartico. Tudi bistvene razlike med TIFF in zapisom JPEG v najboljši kakovosti ne boste opazili. Zanimivi so tudi sami časi osvetlitve. Sicer 1/16000 sekunde najbrž nikoli ne boste uspeli uporabljati. Vendar možnost zamrznitve slike imate. Video zapis sicer ni kaj dostu vreden, vendar če že želite kaj posneti v gibljivi sliki, vam kamera to tudi omogoča. Toda v tem primeru se vsekakor oskrbite z zmogljivimi spominskimi enotami. In še teža ter velikost kamere. Ti dve lastnosti se sicer ne moreta primerjati s malimi kompaktnimi kamerami. Toda glede na kakovost kamere A1, njenega zapisa, zmožnosti objektiva, ostrenja, hitrega delovanja in vseh mogočih lastnosti, jo krepko dviguje nad navadne kompaktne kamere. In če jo v teži in velikosti primerjamo s DSLR kamerami je A1 v veliko primerih veliko bolj uporabna. Seveda, za fotografe, ki jim fotografija ni tako močan hobi, da si želijo posnetek kontrolirati preko edino zveličavne prave SLR kamere.

Minolta DIMAGE A1 je vsekakor kamera namenjena zahtevnejšemu uporabniku. 1000 in ena funkcija bo zadovoljila še tako zahtevnega fotografa, ki išče prav število le teh. Tudi kakovost slike je zelo dobra. hitrost delovanja je zadovoljiva, če jo primerjamo s kompaktnimi kamerami, katere imajo še vedno zelo dolg reakcijski čas. Za mene osebno je to "All in One" kamera, katera je še vedno zaradi dragih DSLR kamer primerna tudi za resnejše delo, predvsem pa bi jo priporočil vsakemu popotniškemu fotografu, ki si iz potovanja želi prinesti kakovostne fotografije in zraven še posneti nekaj video insertov. Seveda v mnogo slabši kakovosti kot jo ponuja prava video kamera.

Za konec pa sem preizkusil še hitrost avtomatskega ostrenja AF z spremljanjem gibajočega objekta. Kamera zadovoljivo ostri in spremlja objekt. Vendar je problem, da vam omogoča samo tri posnetke, nato pa se zapolne spomin. v resnejših pogojih delovanja, pa že pridemo do prvih spoznanj, da če želimo več, bo treba poseči v DSLR razred. Ker pa je večina teh kamer krepko dražjih od A1, ima le ta še vedno svoj namen. Ko pa bo v naslednjem letu prišel čas DSLR kamer, pa mislim, da bo tudi Minolta, kot zelo željeno fotografsko ime že imela odgovor.

Spremljanje motiva. Premikajoči motiv sem zajel s 200 mm goriščnico, continue fokus in večkratni zajem posnetka.

Motiv (avto) sem spremljal v gibanju.

Želel sem narediti primerjavo s kamero ki zmore zajeti šest posnetkov. Pa se je pri A1 ustavilo že pri treh. Sicer pa roko na srce. Kolikokrat pa potrebujete več posnetkov zaporedoma. Če jih. Potem pa med reflekse.

V naslednjem preizkusu pa bom prikazal primerjavo s DSLR kamero.

Prvi preizkus kamere Minolta DIMAGE A1: http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_75.shtml

Primerjal sem EOS D60 in minolto A1. Bolj iz firbca, kot neke resne potrebe. Obe kameri imata svoje uporabnike in svoje dobre in slabe lastnosti. Samo poglejte si D60 z objektivom 28 do 135mm, kar je prevedeno na njegovo tipalo 45 mm do 210 mm. Kje je še široki kot 28 mm. Za njega je treba kupiti objektiv 18 mm. Kakovosten pa stane toliko denarja kot A1. Torej? Ve se za koga je kaj primerno.

Kamero Minolta DIMAGE A1 nam je na preizkus posodilo podjetje EUROFOTO d.o.o. iz Kranja, ki je tudi uradni uvoznik in distributer za kamere MINOLTA in SAMSUNG.