Članki
Prah, strah in trepet fotografa
By Matjaž Intihar
Jun 10, 2005, 07:00

V digitalni foto tehniki imamo po ločljivosti in šumu na "tapeti" novo negativno spoznanje! Verjamem, da se vsakdo, ki vidi take pike na sliki iz svoje kamere zgrozi in verjame, kakšna velika nadloga je prah, najnovejši "strah in trepet fotografov"! Toda je ta slika realna, kako se to odraža na naših fotografijah in kako se prahu rešimo, bomo spoznali v tem članku.

"Če fotografirate motive z veliko detajli, brez čistih področij (nebo, vodna gladina) in večinoma s srednje oz. temno tonsko vrednostjo, potem prahu in umazanije na sliki sploh ne boste opazili. Ker pa so nebo, koža in ostali subjekti s čisto, svetlo tonsko vrednostjo močno priljubljeni motivi, postanejo prašni delci na svetlobnem tipalu opazen in nezaželeni del vaših fotografij. Visible Dust nam sedaj omogoča, da se te nadloge z nekaj spretnosti znebite sami."

V novici na spletni strani e-fotografija.com je v PR članku pisalo, da se lahko tudi v Sloveniji že dobijo posebni čopiči za čiščenje prahu iz CCD/CMOS tipal. Ker pa je lahko prah velika težava pri končni kakovosti naše fotografije in se nad njim pritožuje veliko uporabnikov DSLR kamer, sem se odločil to novost tudi preizkusiti.

Prah, strah in trepet fotografa

Uporabnikov DSLR kamer je vse več. Med njimi pa ni malo takih, kateri še pred prvim fotografiranjem zanimivih motivov s kamero opravijo različne preizkuse, da se prepričajo ali sta jim proizvajalec in trgovec prodala kamero »brez vseh napak«. Na raznih forumih se že nekaj časa na veliko piše o eni izmed trenutno »največjih« digitalnih težav v fotografskem DSLR svetu, to je prah na tipalu. Moja izkušnja je sledeča. Kamero EOS D60 imam že tretje leto. Prah na tipalu je, vendar ga ne iščem, napake znam odstraniti kasneje, zato me niti ne moti!

Fotoreporterji so digitalne zrcalno refleksne kamere (DSLR) že pričeli uporabljati leta 1996 na Olimpijskih igrah v Atlanti. Vse do leta 2004 pa med uporabniki DSLR kamer ni bilo veliko slišati o težavah s prahom. Pa ne, da prahu na tipalih ni bilo! Toda fotoreporterji so fotografirali in se s tehniko in iskanjem njenih »napak, težav« niso ukvarjali. Vsake toliko časa so obiskali servis ali sami očistili kamero. S tem že imajo dolgoletne izkušnje preko prej uporabljenih analognih SLR kamer. Če pa je smet že bila vidna, smo jo enostavno odstranili v kasnejši obdelavi s programi za obdelavo fotografij. Fotografi vajeni fotografij narejenih iz filma v domači temnici ali fotolaboratoriju se zavedamo, da se prahu ne da kar tako zaobiti in da je bil takrat še celo večji problem kot danes. Le s to razliko, da se je s prahom ukvarjal naš fotolaborant.

Danes imamo prednost v tem, da napake (tudi od prahu) na fotografiji lahko povsem odstranimo in sliko brez napak izdelamo preko digitalnih osvetljevalnih strojev ali tiskalnikov. Torej, tudi v analogni tehniki je bil prah problem. Vendar ne v večji meri pri zajemu s kamero, ampak pri kasnejši reprodukciji. Že na samih diapozitivnih projekcijah je bilo videnega prahu veliko več, kot ga danes sploh opazimo na naših digitalno zajetih posnetkih. Današnje LCD projekcije pa so lahko popolnoma brez težav, ki jih povzroča prah.

V letu 2002 smo le redki že prešli na digitalne SLR kamere. Njihova cena je bila še vedno previsoka za hobi fotografe. Šele po kakšnem letu pa sem na tujih forumih prvič bral o problemu, prah na sliki. Bolj ko sem si ogledoval moje fotografije v velikih povečavah na zaslonu, manj sem videl, da bi bila na sliki napaka podobna tistim predstavljenim. Toda hitro so me opomnili, da moram fotografirati pri bolj zaprti zaslonki. 32, če je možno. Pa tudi v teh pogojih na fotografijah nisem opazil nič posebnega. Nato sem že s kar nekaj slabe volje dobil nova navodila. »Kaj nas hecaš! Fotografiraj enakomerno tonsko površino, nato pa ji v programu za obdelavo fotografij čimbolj popravi tonske vrednosti." Takrat sem se preko tujih forumov prvič srečal s pojmom »tehnični fotograf«. Iščejo tehnične napake, ki pri normalnem fotografiranju za normalnega gledalca niti opazne niso. Seveda je na tak način lahko najti prah. Toda s fotografijo, njenim pogledom na njo in vidnimi napakami v večini primerov to nima veliko skupnega.

Pred dvemi leti sem prvič opazil prah na tipalu. Leto dni star (2003) EOS D60, EF-28-135mm, f/13.

Na tonsko podobni površini sem opazil dve lisi. Toda zaradi tega si nisem belil glave. Dvakrat potegneš z miško v programu za obdelavo fotografij in črt ni več.

Za članek sem poiskal starejše fotografije in jih tonsko močno popravil, da bi našel še več napak na sliki, ki so plod prahu na tipalu. Če ga na originalu komaj opaziš, ga je po močni korekturi, ko fotografija niti za pregled ni več dobra takoj opaziš na večih delih fotografije.

Da bi našel čimveč prahu sem na enakih tonskih vrednostih opravil močno korekturo slike. Prah je, seveda je. Verjemite pa, da me ni motil pri normalno obdelanih fotografijah, pa čeprav je bilo kar nekaj fotografij povečanih ali natisnjenih v reviji. Res pa je, da sem predvsem tisti dve večji lisi odstranil v programu.

S prihodom kamer EOS 10D, 20D, Nikon D70, Pentax *ist Ds, KonicaMinolta 7D in predvsem cenovno dostopnejšimi EOS 300D, EOS 350D ter Nikon D70s, D50, pa so digitalne kamere vse bolj prisotne med hobi fotografi. Že pred nakupom pa je fotograf lahko slišal in bral o težavah s prahom na tipalu. In ni jih malo, ki takoj po nakupu naredijo prvi test po navodilih, kako prah odkriti. Vemo, »kdor išče, ta najde«. Vendar s to razliko, da je to tehnično iskanje napak, ne pa napaka iz povsem praktične uporabe. Seveda pa je z vse več zapisov o možnih težavah, tudi vse več fotografov pozornih na njih in kar naenkrat na vaši kameri ugotovite, da prah je! In še prav imate, je!

Toda v kolikšni meri prah na tipalu vpliva na našo fotografijo, kdaj ga opazimo, kdaj začne motiti in kako ga odstraniti?

Zakaj se sam z napako prahu ne obremenjujem

Moja DSLR kamera je v treh letih prestala že kar nekaj. Objektivi so se na njej menjali tolikokrat, kot jih večina hobi fotografov, ki se prav bojijo menjati objektiv na njej zaradi prahu, niti v vsej svoji fotografski dobi uporabe DSLR kamer ne bodo. Kamero sem posojal tudi profesionalnim uporabnikom, ki so še delovali na film, svojih digitalnih pa še niso imeli. So jim pa že krepko prav prišle. Prav tako tudi tistim, ki so se želeli prepričati ali je digitalni zrcalno refleksni svet že za njih. Verjamem, da večina med njimi ni prav nič nežno delala s kamero. Na začetku spoznavanja z DSLR kamero je bilo treba vsakemu od njih tudi videti kako izgleda tipalo in so si ga z nastavitvijo B in odstranitvijo objektiva tudi ogledovali. Torej, da je po treh letih na tipalu moje kamere obilica prahu ni dvomiti. Kot tudi v to ne, da sem ga na fotografijah opazil le redko in tudi motil me ni. Pač, zavedam se, da je prah trenutno še del težav digitalne tehnike. In dokler ga pri normalnih fotografijah niti ne vidiš, si je škoda oteževati življenje z njegovim vsakodnevnim iskanjem pred fotografiranjem. Edini, ki teh težav "nima" je Olympus (članek).

Tudi ta posnetek iz Helsinkov je posnet v istem časovnem obdobju z enako kamero pri zaslonki 11. Na tipalu sem imel dva večja delčka (smet). Opazna sta na vseh fotografijah iz tistega obdobja.

V močni tonski korekture, pa so "napake" prahu že močneje vidne. Toda kot že rečeno. To je ekstremna korektura, ki je namenjena zgolj iskanju "napake" prahu, ne pa ogledu slike.

Vem, prah na tipalu imam

Na forumu www.e-fotografija.com/forum/ sem redno odgovarjal na teme »prah na tipalu«. Vedno sem zapisal, verjamem, da ga imam, toda za moj način fotografiranja ga skoraj nikoli ne opazim. Jih ni bilo malo, ki niso verjeli, da tipala še nisem očistil! In zakaj ne?

Zato, ker le redko delujem na zaslonkah višjih od 16, kjer je prah bolj ostro zarisan, oziroma, če sem kakšno napako od prahu opazil, sem jo enostavno retuširal s pomočjo programov za obdelavo fotografij. Tisti, ki pa prah prav mrzlično iščejo, da gredo nato »sekirat« prodajalca in serviserje, fotografirajo enobarvno površino, belo steno ali modro nebo in s pomočjo programa za obdelavo fotografij tako močno korigirajo sliko (popravljajo tonske vrednosti), da bi bila že vsaka normalna fotografija nemogoča za izpis. Nikon serviserji imajo prav tovarniško navodilo, da se prah na tipalu išče pri zaslonki 16 in ne več. Nisem pa še dobil odgovora, kako je s prekomernim spreminjanjem tonskih vrednosti. Torej do kje še dopuščajo, da je prah opazen.

Verjamem pa, da bi že sam kdaj poizkusil očistiti tipalo, če bi obstajala lahko dosegljiva tehnologija za hitro ter enostavno čiščenje. Je le bolje biti brez prahu kot z njim. Tudi v naši reviji in na spletu ste že prebrali dva ( 1  2 ) članka o prahu. Med njima tudi kako lahko s pomočjo vatiranih paličic očistimo tipalo. In še povsem zadovoljivo se to da tudi narediti. Toda redko se zgodi, da bi bilo lahko že prvo čiščenje povsem zadovoljivo. Lahko, da na tipalu ostane še kakšna dlačica, oziroma prah raznesemo drugam in je rezultat še slabši. Sicer tako čiščenje po večih poizkusih obrodi sadove, je pa prezamudno. Še toliko bolj, če želimo tipalo očistiti zunaj na terenu. Prahu je v zraku veliko in vsaka sapica vam ga prinese v kamero, če tipalo čistite nekaj 10 sekund.

Smet sem opazil tudi nekaj dni kasneje, ko sem že bil v Stocholmu. Prah je lepo potoval z mano. EOS D60, f/8. Smet se je morala kar močno prilepiti na tipalo in še velika mora biti, da je opazna tudi pri f/8.

Ko sem doma pripravljal fotografije za tisk, oziroma nekatere še močno tonsko saturiral, pa več kot tiste dve lisi nikoli nisem opazil. Nikoli me nista motili, saj večine slik nisem fotografiral pri zaslonki nad 8 in tako sploh opazni nista bili.

Pred objavo članka sem še enkrat poiskal fotografijo in jo tonsko še popravljal, da bi pri tem posnetku s f/8 našel še več napak. Eno mi je uspelo. Toda slika je pod tako korekturo povsem uničena.

Čez pol leta pa sem z isto kamero fotografiral v Londonu. Zaslonka 11, napak na sliki ni opaziti, pa čeprav je fotografija še dodatno tonsko korigirana.

Zaradi članka sem šel prah načrtno iskati. Označil sem samo nebo in naredil močno tonsko korekturo. In glej ga zlodja. Še vedno je na tipalu ista večja smet (levo na sredini) kot na fotografijah izpred pol leta. Torej sem z njo fotografiral od Helsinkov (pa najbrže že prej), preko vseh dogodkov, ki sem jih fotografiral. V tem obdobju je kamero uporabljal tudi Veljko Jukič na F1, pa na slikah očitno ni bilo moteče za nikogar.

Poiskal sem sliko iz Londona, ki je bila posneta lansko leto. Torej pol leta po prejšnji fotografiji. Na delno obdelani fotografiji posneti pri zaslonki 16, se opazi majhna napaka prahu.

Tokrat sem naredil močnejšo tonsko korekturo in prahu je na sliki kolikor želite. S to razliko, da sta v tem času tisti dve večji smeti že sami od sebe odpadli iz tipala. Še opazil nisem kdaj! Ko sedaj gledam posnetke iz različnih časovnih obdobij opažam, da je bilo prahu na tipalu vse več. Toda pri normalnih posnetkih in korekturi sem tistih nekaj malo pik enostavno odstranil s pomočjo programa. Še enkrat več sem se prepričal, da moraš prah prav iskati, da ga najdeš v tolikšni meri, da postane tvoj "sovražnik"!

Fotografije panorame Blatnega jezera so tonske močno enolične. Kot nalašč za iskanje prahu. Na originalu in pri f/8 ga ni opaziti.

Opaziti ga ni niti na tonsko korigirani fotografiji.

Ko pa sem tonsko enake dele označil in jih drastično tonsko korigiral pa se nekaj madežev opazi. Ugotovil sem, da je napaka prahu pri zaslonki 16 in več bolje vidna. Toda slika nam zariše samo majhne temne ostre pikice, ki jih enostavno poretuširamo. Seveda, če jih ni preveč. Toda pri zaslonkah pod 16 pa se nam prah zariše kot manjši madež. S tem je pokvarjen večji del okoli prahu in s tem tudi retuša težavnejša.

Še en posnetek kralja Matjaža v Budimpešti in pri idealnih pogojih za iskanje prahu, oblačnem sivem vremenu. Zaslonka 10 in velika enakomerna površina, pa napak prahu ni opaziti.

Po močni tonski korekturi pa se nekaj madežev že odkrije. Toda tako drastičnih tonskih korektur na naših fotografij ne delamo. Pa tudi poretuširati se da vse te male napake.

Še en posnetek v nebo pri zaslonki 13.

Motiv je že tonsko razgiban in napake prahu je teže odkriti tudi pri močnejši tonski korekturi.

Zaslonka 19 in 800ISO. Ena pika pa je izrazita.

Čeprav je tole posneto v obdobju ko je bilo na tipalu obilo prahu, pa ga na taki fotografiji ne boste našli. Treba bo fotografirati tonsko enakomerno površino.

Tudi ta skupina "vaših" prodajalcev in ponudnikov foto opreme se s prahom na popotniških posnetkih ni obremenjevala. Verjamem, da ga na takem motivu nihče niti videl ne bi. Torej kako je sedaj s tem prahom? Na moji EOS D60 se ga je v treh letih nabralo obilo. Ampak na normalnih fotografijah je tako slabo izražen, da tistih nekaj pik/madežev enostavno odstranim. Toda vsekakor je bolje, da imamo prahu na tipalu in v sami kameri čim manj. Kako sem čistil in kako uspešno je bilo čiščenje pa na naslednjih straneh.

Stran 2