|
Članek s strani E-Fotografija.com Članki Sam sem že leta 1976 na grafični šoli preko velikih bobenskih skenerjev spoznal tehnologijo digitalizaciji slike. Vse od takrat me digitalni zapis spremlja pri poklicnem delu. A vse do leta 1990, se niti dobro zavedal nisem, da je digitalizacija fotografij in diapozitivov preko skenerjev tista tehnologija, ki bo med fotografe prišla na tak način kot jo poznamo danes in zamenjala film. Takrat pa sem preko kamere Logitech Fotoman (uvoznik teh kamer je bil takrat urednik spletne strani e-fotoportal.com, Peter Kremžar) v pravi meri spoznal, da prihaja digitalna fotografija. Kamera mi je že služila za črno belo fotografiranje na avto sejmu in kasneje za postavitev »oglasnika«. Res da je posnetek imel samo 106.000 točk, a je bila slikica povsem zadovoljiva za majhno objavo. Spoznali smo moč digitalne kamere, ko ni bilo več treba fotografirati na film, razviti fotografij in jih skenirati. Z malo digitalno kamero smo pridobili v procesu priprave za tisk neverjetnih dva dni. Seveda pa za kakšno resnejše delo, digitalna kamera te generacije še ni bila primerna za kaj več. Leta 1996 pa me je kolega povabil v uredništvo revije Moj Hobi (k sodelovanju v »foto kotiček« sem povabil tudi mojstar Oskarja Dolenca in takrat so se začele najine še danes dobro znane in obiskane foto delavnice) in fotografom sem predstavil članek »Kemija Adijo!«, s katero sem že predstavil prihajajočo moč digitalne tehnike in z nekaterimi trditvami vnesel nemir med fotografe. Povsem razumljivo. Tehnologijo, ki je bila že dolgo med nami, takrat fotograf še spremljal ni. A nekatera podjetja so nam takrat že nudila odlične fotokamere za različne namene. A seveda, za neverjetne denarje…
Kemija Adijo! (članek iz revije Moj Hobi št.2, leto1996) Veliki mejniki v fotografiji se vedno začnejo z nastopom novih materialov, na katere lahko zabeležimo trenutke s svetlobo. Že Da Vinciju je sistem kamere obscure pomagal lažje narisati motiv na platno ali steno. Prve obstojne fotografije so zabeleževali na asfalt, ko so odkrili srebrov-bromid na steklo in po odkritju celuloida smo prišli do današnjih filmov. Pred šestdesetimi leti sta AGFA in KODAK poslala na tržišče prve barvne dia filme v Leica formatu. To je bil glede na majhnost kamer, enostavnost fotografiranja, hitrost razvijanja in kvalitete posnetkov velik prispevek k množičnosti fotografiranja. Zdaj, po šestdesetih letih, ko smo bili priče izboljšavam kamer (svetlomeri, motorni transport, avtomatska ostrina) in filmov (zrnatost, občutljivost, barvitost), se mnogi niti ne zavedajo, da smo priče novemu mejniku v fotografiji. Doba kemije v fotografiji se bliskovito končuje, na pohodu je nova računalniπka tehnologija, imenovana digitalna fotografija. Fotografska industrija zdaj podaljπuje življenje kemični fotografiji z novim sistemom APS (napredni foto sistem), kjer filma praktično ne vidimo več, na njem pa je mnogo podatkov v magnetnem zapisu. Toda s tem si samo kupujejo čas do takrat, ko bo digitalna fotografija dodelana do te kvalitete in cene, da bo klasična izdelava fotografije, kot jo poznamo danes, preminila.
Kaj nam bo prinesla digitalna fotografija? Za prave hobi fotografe predvsem neomejeno svobodo pri končni izvedbi fotografije. To, kar so počeli slikarji, pri katerih smo sprva občudovali neverjetne portrete in pokrajine, nato pa so prešli na slikarstvo, ki nima več stika z resničnostjo in na umetnost, ki je laik niti ne razume. Da si obdelal fotografijo po svojem vtisu, je bilo možno narediti samo z zelo dragimi aparaturami v profesionalnih grafičnih studiih. Z digitalno kamero boš posnetek prenesel v računalnik (vsaj PC 486 ali Macintosh Performa), ga obdelal, kot si sam zaželiš, in izpisal na tiskalniku. (Res da je to možno še sedaj, vendar je treba klasično fotografijo najprej prenesti v računalnik s skenerjem, kar pomeni, da morate najprej razviti film in fotografije, kar pa bo z digitalno kamero odpadlo). Čakamo samo še na boljšo kvaliteto CCD čipov, ki beležijo vpadno svetlobo, in veliko nižje cene, kot so sedaj. V naslednjih številkah Mojega hobija vam bomo prikazali hitri razvoj digitalnih kamer in neslutene možnosti, ki se s to tehnologijo odpirajo tudi nam, fotografom, kar bomo še vedno ostali, samo svoje fotografije bomo veliko hitreje in lažje obdelali po svoji presoji. Če pa že sedaj obdelujete svoje fotografije z računalnikom, nam pošljite svoj izdelek ali na disketi (formati: JPEG, TIFF, EPS) ali pa kot izpis iz tiskalnika na naš naslov.
In po 10 letih smo danes že krepko v digitalni tehniki (e-fotografiji). © Copyright 2003 by E-Fotografija in Digifot.com |
