|
Članek s strani E-Fotografija.com DSLR kamere
Ponovno srečanje s kamero me je še enkrat prepričalo v že spoznano. Kamera je profesionalna. Čvrsto magnezijevo ohišje, z dobro ergonomijo, ohišje zaščiteno pred prahom in vlago, z vsemi nastavitvami, ki jih fotograf potrebuje, hitrim odzivnim časom, hitrim in zanesljivim avtomatskim ostrenjem, odličnimi objektivi, ki so prilagojeni tipalu in dobrim programom za popravljanje RAW datoteke in njeno pretvorbo. Že ko kamero primeš v roke, veš, da je to nekaj več. Samo malo še pogledaš po karekteristikah in takoj vidiš, da jo lahko postaviš ob bok sveti trojici pol profesionalne fotografije. EOS 10d, D100 in S2pro. Vendar je za mene osebno E-1 nad njimi. Samo ohišje mi daje večje zaupanje kot prej omenjene. Predvsem pa, E-1 ima nekaj novosti, ki jih imajo samo še boljše kamere in novosti, ki jih ima samo E-1. Velja omeniti ohišje, ki je s gumo na vitalnih delih zaščiteno, da v ohišje ne pride prah in vlaga. Do sedaj smo to poznali samo pri EOS 1V, 1D in 1Ds. Moti edino, da objektivi nimajo te zaščitne gume tudi na nastavku za pritrditev. Mislim, da voda dežnih kapelj lahko spolzi med kovinama obeh nastavkov. Druga prepričljiva lastnost je ultrasonični način čiščenja prahu izpred tipala. S tem načinom čiščenja smo rešeni prahu, ki nam pokvari fotografijo. Sistem deluje. Kljub pogostemu menjanju objektivov težav s prahom nisem imel. In če že obljubljajo nekaj kar drugi še nimajo, potem to z veseljem tudi preizkusim. Z dolgim časom sem odprl zaklop in nad odprtino stresal plišasto igračo. Po petih posnetkih ni bilo na normalni povečavi slike več videne napake zaradi prahu. Veste koliko bi za to dobro lastnost dal marsikateri lastnik DSLR kamere. Čakam odgovor na to nevšečnost od konkurence.
In še eno dobro lastnost ima ta kamera. Vsi objektivi so prilagojeni velikosti tipala. Objektiv naj bi svetlobo na CCD tudi na robovih prenesel skoraj v ravni črti. Kar pomeni, da so vse točke enako osvetljene. Tako so se rešili temnejšega zapisa slike na robovih, saj tja pri drugih tipalih pade manj svetlobe. No tudi drugi imajo svoje rešitve. Samo je ta zaenkrat najbolj optimalna. V sam program v kameri pa so dodali še nekaj lastnosti, ki popravljajo samo fotografijo. Program točno ve, kateri objektiv je na kameri, kakšne so njegove karakteristike pri različnih nastavitvah oddaljenosti in zaslonke in program določene napake odpravlja že v samem zajemu slike. Torej kamera ima kar nekaj dobrot, ki jo dvigajo krepko nad prej omenjeno trojico. Kako visoko pa lahko gre ta kamera, pa je treba preizkusiti v praksi. Razvojni inženirji kamere E-1 so mi na vprašanje s katero kamero jo lahko primerjam zatrjevali da kar s EOS 1Ds. No že takrat sem v to podvomil, pa smo znižali primerjavo za nekaj stopnic. In kar prav je tako. Sem pa vseeno naredil primerjavo tudi s EOS 1Ds. In....prihodnjič! Če je samo telo kamere odlično in primerljivo s 1Ds pa jo element, katerega so teoretično močno hvalili še v razvojni fazi. To je njihovo malo CCD tipalo, ki je produkt podjetja Kodak. Ne vem kaj je peljalo Olympus v sodelovanje s podjetjem Kodak. Ali bo Kodak tokrat zdržal z nekom v partnerstvu dlje časa se bo kmalu videlo. Saj je treba tipalo še izboljšati. Oziroma zdi se mi, da je Olympus s prvo kamero šel v velikost tipala, ki zaenkrat še ne omogoča tistega kar bo prinesel nadaljni razvoj. Po pogovoru z vodilnimi možmi projekta E-1 vem, da imajo v rokavu še kar nekaj skritih adutov. Tudi mudi se jim nikamor. Pravijo, da bo njihovem celoten sistem dodobra zaživel čez dve tri leta. To pa pomeni, da že imajo v načrtu nižji in še višji segment kamer in seveda popolniti morajo manjkajoči segment objektivov. Toda če ostanemo na tipalu. Zaenkrat premore pet milijonov točk. Sicer njegova ločljivost in nadaljni procesi povsem zadostijo tudi za večje povečave. Nekaj smo jih že videli tudi na slovenski predstavitvi na sejmu Infos. Pa vendar. Omenil sem že majhnost tipala. To je veliko samo 18mm x 13,5mm. Po njegovi širini pa je kar 2560 točk. Recimo na ša enkrat širšem tipalu jih ima EOS 1Ds samo 4064. Torej so točke manjše in tudi tu je možnost v slabši kakovosti slike. Toda kot sem že povedal imajo podjetja novo tehnologijo že pripravljeno. In kmalu jim bo tudi na tako majhnem tipalu uspelo doseči kakovost zajema kot na večjih. Roko na srce. Koliko fotografov višjo kakovost od današnje sploh potrebuje. Vendar za povsem profesionalen svet vrhunska kakovost mora obstajati. In to kakovost mislim, da bodo pri tej velikosti tipala lahko kmalu dosegli. Na vprašanje koliko točk bodo dosegli v prihodnje na tem tipalu, so mi odgovorili, da je možno tudi 20 milijonov točk. Seveda, če bo sploh potreba po tolikošnem številu. Saj že sedaj vemo. "Kdor bolje goljufa v digitalni tehniki, ta boljši je". Za mene je zaenkrat prav tipalo njihov najšibkejši člen, da bi kamero lahko postavil v še višjo kakovostno stopnico. To mi že potrjujejo moji prvi preizkusi. Samo telo, optika in programska osnova je povsem v vrhu. Toda zavedati se je treba. To je po dolgih letih od leta 1986 njihova prva nova SLR kamera. Gredo od začetka. Vendar z dobro filozofijo, kako bo izgledala kakovostna oprema v prihodnje. In že s prvo kamero so posegli zelo visoko. Nove bodo zmogle samo še več. In še nekaj. Kamera že s ceno 488.000 SIT nakazuje kje je njeno mesto. In tega denarja je trenutno vsekakor vredna, čeprav smo bili junija na predstavitvi v Amsterdamu mnogi novinarji zelo skeptični glede pravilne cenovne umestitve kamere. Na koncu pa še nekaj o objektivih. Že od prve predstavitve 4/3 sistema, je bil prav na objektivih velik povdarek. Sedaj sem lahko še bolj prepričan, da imajo prav. In velikokrat sem že zapisal. Sedaj so tam, kjer je bil Canon leta 1987 z novo serijo EF objektivov. Na začetku. Treba je prepričati uporabnike v pravilnost take odločitve. Canon je s svojo pravo potezo na začetku AF dobe prehitel konkurenco. Kar nekaj let je preteklo, da so tudi drugi spoznali prednost načina hitrega ostrenja preko tehnologije v objektivu in optične stabilizacije slike. Olympus nam danes predstavlja novo tehnologijo. Niso obremenjeni s objektivi za film, in objektive so razvili za velikost tipala, za katerega mislijo, da bo čez nekaj let najbolj optimalno. In objektivi imajo kaj pokazati. Kot prvo so zaradi majhnosti tipala lahko tudi manjše goriščnice za enak kot zajema. S tem so objektivi lahko manjši, lažji, z večjo svetlobno močjo f/2,8 ali f/3,5. Kje je konkurenca s temi objektivi v tem cenovnem razredu? Ali pa na račun velikosti in teže z boljšimi in večjimi lečami dosežejo boljše rezultate. In to jim po tistem kar opažam uspeva. Prav zaradi dobrih objektivov, so danes na tako majhnem tipalu dobri rezultati. Z izboljšavami na tipalu, pa bo E-1 ali njena naslednica odskočila od konkurence. In mislim, da prav zaradi objektivov. Če pogledamo segment širokega kota, morajo preostali zamenjati objektive. Obstoječi močno širokokotni so predragi. Olympus pa je z novimi objektivi že v prednosti. Ta še ni opažena sedaj na začetku. Toda že naslednje leto bodo imeli vsaj 10 objektivov. Koliko jih bo imela konkurenca. Oziroma. Ali boste pripravljeni kupovati nove objektive, če pa imate doma že kar nekaj tistih, ki so prirejeni še za večji format filma. No čas bo pokazal svoje. Rezultati, ki vam jih bom pokazal v nadaljnih dneh, pa že kažejo tisto kar sem zapisal. Opazili ste že najbrž, da vam o 4/3 sistemu nisem v tem zapisu ničesar govoril, prav tako zelo malo o tehničnih podatkih itd. V prvih dveh poglavjih je bilo več zapisanega, med praktičnim delom, pa fotografa število točk in ostala elektronska tehnikalija ne zanima. Fotografijo moramo zajeti. Torej nam mora kamera omogočati vse tiste nastavitve, ki jih za določen način fotografiranja potrebujemo. Kakovost slike pa mora biti tako dobra, da nas zadovolji. Koliko pa pri tem pripomorejo številke, nas ne zanima. Končni produkt fotografija je ocenjena z našim očesom. Le to in pa naši možgani nam ustvarijo mnenje o njeni kakovosti. In lahko ima kamera 30 milijonov točk, najhitrejše procesorje in ne vem še kakšno tehniko, če iz nje ne bomo dobili dobrega rezultata nam še takšni podatki nič ne pomagajo. Še vedno se smejim pripombam lastnika vrhunske kamere EOS 1Ds. "Ta kamera ne dela dobro. Daj, nastavi mi jo. Moj mali Sony naredi mnogo boljše družinske fotografije kot ta pregrešno draga kamera!" Pa še verjel sem mu. In mu še. Za družinsko fotografijo ostanite na kompaktih. So narejeni in prirejeni točno za vas. Zato v mojih zapisih o številkah in sistemih ne bo veliko. Razen o tistih, ki resnično vplivajo na kakovost fotografije.
Prejšnji zapisi o E-1: http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_71.shtmlhttp://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_67.shtml Prvi praktični preizkus. In ker obljubljajo vodotesnost sem kamero malo tuširal. Zaenkrat, uro po tuširanju še deluje. Več o prvem preizkusu pa jutri. Če bo kamera še delala. Sem bil pa nežen z njo. Uporabil sem mehko vodo. Jutri že več o prvih primerjalnih fotografijah. Tudi z EOS 1Ds. Saj mi je njihov glavni inženir sam osebno zatrdil, da je primerljiva z njo. 06.11. / 00.13 kamera še vedno deluje. Preizkusil sem že marsikaj. Delo s bliskavico je za vse ki uporabljamo EOS D60, 300D in 10D odlično. Tele zoom 50 - 200mm je superioren. Prahu na tipalu ni. HAHA preberite članek o čiščenju. Sem pa našel v primerjavi s 1Ds, tisto kar sem iskal in vedel že od začetka. Kamera je tako dobra za kolikor jo prodajajo! In za ta denar, ni boljše kamere. Kako dobra pa je... v nadaljevanju.
Drugi preizkus, bliskavica Profesionalna kamera ne uporablja male slabotne bliskavice že vgrajene nad prizmo kamere. Tudi E-1 jo ne. So pa prav pri bliskavicah najprej zapolnili sistem. Naredili so kar tri bliskavice z različnimi vodiljami, 20, 40 in 50. Dve makro bliskavici in en nosilec bliskavice. Preizkusil sem bliskavico FL-50 in kot lastnik Canon DSLR kamere in bliskavice EX 550 doživel hladen tuš. Dobro dela.
Tretji preizkus: Šum / Noise Preizkusil sem še dolge osvetlitve. 20 sekund pri 100ISO občutljivosti in 10 sekund pri 400/800 ISO občutljivosti. EOS 10D deluje brez opaznega šuma. Toda v obeh primerih z manj ostrine. E-1 pa ima opazen šum. Zato pa ima noise filter, ki delno izniči šum pri krajših časih in višji občutljivosti. Za daljše čase pa je namenjen Noise reduction. Ob njegovem vklopu kamera po ekspoziciji naredi še en posnetek. Je pa ta postopek zamuden, saj čakamo še eno ekspozicijo. Vendar so zato rezultati boljši.
Četrti preizkus: Optika (več v nadaljevanju) Zelo sem radoveden, kaj v resnici zmorejo objektivi. Na prvih predstavitvah kamere so nam obljubljali odlične rezultate, kazali primerjave s konkurenco itd. Cena 50 - 200mm, ki ima kot zajema kot 35mm 100 - 400 mm, je pri nas 280.000 tisoč. Prvi cenovno primerljivi objektiv, ki ga lahko preizkusim z njim je canonov 75 - 300mm IS. 100 - 400mm L IS stane še enkrat več. In rezultat je to kar obljubljajo. Dobra ostrina in kontrast. Pomembno pa je še to, da objektiv Olympus svetlobno moč 2,8 - 3,5. To je pomemben podatek ko ga glede cene in kakovosti primerjamo s konkurenco. Saj veste, da je cena recimo EF 70 - 200mm f/2,8 L pri nas dvakrat večja od preizkušenega. Naslednji teden bom objavil preizkus objektivov. 50mm f/2,5 makro, 14 - 54mm f/2,8 - 3,5 in 50 - 200mm f/2,8 - 3,5. Tokrat objavljam samo dve primerjalne slike za pokušino. Počasi pa se začnite seznanjati s koti s katerimi objektiv zajame svetlobo. Fotografu se sedaj že meša zaradi različnih goriščnic in ekvivalentov, ter izrezi slike zaradi manjših tipal. Filmski objektivi nam še vedno v kameri zarisujejo velikost kroga, ki je primerna za film.
Tehnični podatki:
Uradni cenik Olympus Slovenija d.o.o. za kamero E-1 in objektive.
© Copyright 2003 by E-Fotografija in Digifot.com |
