|
Članek s strani E-Fotografija.com DSLR kamere
Element preizkusa, o katerem je danes najtežje govoriti. V vstopnem razredu imajo vse kamere (razen cenejše Pentax K100D in kamer ki sta že dlje časa na trgu Olympus E-500 in Nikon D50) 10M točk. Tipala v današnjih DSLR kamerah so od treh proizvajalcev (Canon, Sony, Matsushita). Toda vsi ti tehnični podatki nam zelo malo povedo o kakovosti fotografije. Danes je pri preizkusu veliko več odvisno od objektiva, nato od nastavitev v kameri glede dodane ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta…
Seveda niso vse nastavitve za vse motive enake itd. Nikon nam celo nudi izbiro Auto. In kamera se sama odloča koliko nam bo pri določeni sliki (motivu) glede na izbiro avtomatik popravila fotografijo. Sam sem spoznal, da kamera v funkciji Auto dobro poskrbi za všečnost fotografije. Torej, že sama opravi korekture in v večini primerov dodatne korekture niso več potrebne. Seveda pa je na voljo še več nastavitev za vplivanje na končno kakovost in všečnost fotografije. Ko pogledamo v MENU kamere D80 hitro vidimo, da je možnosti o vplivanju na kakovost zapisa več kot si včasih predstavljamo. V vsaj 50 odstotkih pa lahko na končno kakovost vpliva tisti fotograf, ki uporablja računalniški program za korekcijo slike. In smo v lepi zanki. Sam menim, da je kakovost slike iz Nikon D80 povsem zadovoljiva za zahtevnejše hobi fotografe. Za več kamera niti namenjena ni. Oziroma če želimo iz kamere iztisniti še več, bo treba poseči po boljših objektivih in nato po pravilni korekturi z računalniškim programom. Kar sem predstavljal že ob začetku tiskane predstavitve digitalne tehnike (l. 1996 revija Moj Hobi in naprej preko e-Fotografija) vedno poudarjam tudi sedaj. Danes se slika ne konča po pritisku na prožilec, ampak se njena dokončna tehnična kakovost od tam naprej šele prične. Sam sem že prišel do zaključka, da je nemogoče primerjati kakovost posameznih kamer iz pogleda, kakšna je kakovost slike, ki pride direktno iz kamere. Toliko je različnih parametrov, da si lahko dodelamo sliko že v fazi zajema, da konec koncev odločajo samo nianse. Le te pa vsak od gledalcev lahko vidi drugače. Oziroma množica nastavitev omogoča drugačne načine zajema fotografije in obdelavo podatkov. Na koncu pa je tu možna še dodatna obdelava slike. In več imamo znanja o kameri, načinih fotografiranja in zajema slike ter na koncu o računalniški obdelavi in izkoriščanju enot za pregled slike ali njen izpis, tehnično kakovostnejša je lahko fotografija.
Naša zahtevnost pa se zaradi današnjih dobrih tipal in algoritmov vse bolj prenaša na objektive. In prav tu je Nikon z objektivom AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-5,6G ponovno malo »skrenil« iz poti. Z njim so šli naproti fotografom, ki bi radi univerzalen »kit« objektiv. V tem so uspeli. Objektiv ima ekvivalent goriščnic 35mm razreda od 27mm do 201mm in nudi razpon med goriščnicami, ki hobi fotografu nudi v večini primerov vse kar si želi. Zajeti s pomočjo kompaktnega in lahkega objektiva tako široki kot ozki kot. Fotograf je s tem rešen stalne menjave objektiva, zato je tudi odlična izbira za popotniškega fotografa. Toda dobre lastnosti doprinesejo tudi slabosti. In poleg visoke cene za »kit« objektiv (preko 300Euro) je tudi optično močno povprečen. Če pa že potrebujete (popotniška fotografija, nimate želje po menjavi objektiva) objektiv s širokim in dovolj ozkim kotom pa poglejte za Sigma/Tamron 18-200mm. Dobite ju za enak denar kot Nikon 18-135mm!
© Copyright 2003 by E-Fotografija in Digifot.com |
