DSLR kamere
Canon EOS 400D / DIWA Awards test III.del
By Matjaž Intihar
Oct 12, 2004, 10:00

EOS 400D v praksi

Poudarjam še enkrat. EOS 400D je kamere najnižjega DSLR razreda in temu primerno tudi prirejena za delovanje, uporabo in tehničnimi zmožnostmi. Spoznavanje z njo je za vsakega Canon uporabnika zelo enostavno. Drugi, ki so do sedaj imeli SLR kamere drugih proizvajalcev pa se bodo morali na Canon filozofijo gumbov in menija še navaditi. Pa ni zapleteno, zato si glavne nastavitve lahko zelo hitro nastavimo po lastnem okusu.

Delo s kamero je enostavno, dokler jo uporabljamo za hobi fotografijo. Torej ne potrebujemo hitrega rutinskega dela. Množica gumbov, vedno potreben pogled na zadnji del kamere kjer je LCD zaslon so ovira, da bi kamera lahko nudila še večjo enostavnost in hitrost dela z njo. A hitremu delu ni niti namenjena.

Objektiv 18 - 55mm, f/3,5-5,6 II (ki je dodan v kit ponudbi) je druge generacije. Za kamero EOS 350D je bil obli­kovno spremenjen in najbrž prirejen tipalu z višjo ločljivostjo (8MP). Na žalost ima plastični nastavek za na kamero. Fotograf, ki večkrat menja objektive s tako rešitvijo ne bo zadovoljen. Kaj hitro se vam lahko zgodi, da s kovinskim na­stavkom na kameri odluščite delček plastike, ki lahko nato pade na lečo objektiva, v njega ali celo v notranjost kamere. Vendar ima ta pristop svojo pozitivno stran. Za solidno optično kakovost, kakršno potrebuje hobi fotograf, je treba odšteti zelo malo denarja. Navoj pa je EF-S. Tako, da objektiv lahko do sedaj uporabljamo samo na EOS 20/30D, EOS 300/350D in EOS 400D.

Osnovni motiv

100ISO

100ISO

100ISO

100ISO. Pri današnjih DSLR kamerah je ocena kakovosti slike močno relativni pojem. Že v sami kameri imamo različne nastavitve glede procesiranja slike. Veliko lahko postorimo v sami obdelavi slike z računalniškim programom. Danes lahko govorimo, da v kasnejši obdelavi slike za vsaj 50% popravimo kakovost slike v smeri večje všečnosti za naše oko. Zato preveč razpravljati o kakovosti in delati večje primerjavi niti ni mogoče. Sam ocenjujem, da nam da EOS 400D in kit objektiv EF-S 18 - 55mm, f/3,5-5,6 II zelo dobro kakovost slike. Seveda, če znamo nastaviti parametre v kameri oziroma, če je le mogoče le te pustiti na 0 in kasneje v programu obdelati fotografijo.

400ISO

400ISO

400ISO

400ISO. O kakšnem izrazitem šumu ali izgubi tonskih vrednosti še ni moč razpravljati. Canon je znan po odličnih algoritmih glede popravka šuma.

1600ISO

1600ISO

1600ISO

1600ISO. 10M točkovno tipalo ima svoje omejitve. Canon se ni odločil za še višjo možnost 3200ISO. Toda šum je že močno obvladljiv.

Od 100 do 1600ISO (od zgoraj navzdol). Sam šum sploh ni več problematičen za običajen način fotografiranja. Bolj viden je efekt izgube tonskih vrednosti. A pri malih tonskih korekturah ta niti ni močno opazen. V primeru, da vidite fotografijo posneto pri 1600ISO brez primerjave pri drugih občutljivostih, napak do povečave A4 niti ne opazite.

Zgornja slika močneje tonsko popravljena v programu za obdelavo fotografij. Tu že lažje opazimo težave pri izbiri višje občutljivosti. Slika ima pri višji občutljivosti krepko manj podatkov. S tem smo omejeni pri nadaljnem popravljanju same fotografije.

Osnovni motiv posnet pri 1600ISO in ekspoziciji 1sekunda.

Osnovni motiv posnet pri 1600ISO in ekspoziciji 1sekunda. Levo z vklopljeno funkcijo NR long exp., desno brez.

Osnovni motiv posnet pri 1600ISO in ekspoziciji 1sekunda. Levo z vklopljeno funkcijo NR long exp., desno brez.

Osnovni motiv posnet pri 1600ISO in ekspoziciji 1sekunda. Levo z vklopljeno funkcijo NR long exp., desno brez.

Osnovni motiv posnet pri 1600ISO in ekspoziciji 1sekunda. Tudi brez vklopljene funkcije je šum tako malo izrazit, da razlike težko opazimo.