|
Članek s strani E-Fotografija.com DSLR kamere
Tretje okno nam ponuja nastavitev funkcij v načinu pregleda posnetih fotografij. Naproti kompaktnim kameram je teh nastavitev zelo malo. Vendar je treba vedeti, da fotograf, ki uporablja DSLR kamero, večino fotografij prenese v računalnik in jih tam s programi za obdelavo fotografij dodatno obdela. Vendar pa nam Canon sedaj v večini SLR kamer nudi DirectPrint funkcijo, preko katere lahko uporabljamo nekatere dodatne možnosti (izrez, datum, število kopij, velikost, redukcijo rdečih oči, popravek tonov obraza…).
Četrto okno nam ponujata nastavitve kamere (vklop/izklop ali nastavitev časa delovanja kamere v nedelujočem stanju, avtomatsko rotiranje pokončno zajete fotografije, svetlost TFT zaslona, avtomatski izklop zaslona, nastavitev datuma/ure, štetje in zapis posnetkov, formatiranje kartice.
V petem so nastavitev jezika, video funkcije, lastne nastavitve C. Fn., izbris vseh lastnih nastavitev in povrnitev na začetne, čiščenje tipala v funkciji »ultra sonic« ali »programsko«, čiščenje tipala »manuelno« s pomočjo čistilnih čopičev, ter pregledom nad firmware verzijo in njeno zamenjavo preko CF kartice.
Preko C.Fn (Custom Function) "lastnih nastavitev", lahko izbiramo med devetimi možnostmi, ter jih prenastavljamo ali izklopimo. Večino teh dodatnih nastavitev potrebuje predvsem izkušeni fotograf. Prva pa je zelo dobrodošla vsem. To je možnost, nastaviti dodatno funkcijo gumbu SET. Lahko izbiramo med (ločljivost in kompresija slike, elektronka korektura ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta in saturacije barv, hitrim pregledom fotografij in premik med točkami ostrenja). Glede na to, da na kameri že imamo gumba za premik med točkami ostrenja (desno zgoraj na zadnjem delu kamere) in za hitri pregled slik (drugi spodnji ob TFT zaslonu) sta zanimivi predvsem nastavitvi za ločljivost in kompresijo slike, elektronska korektura ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta in saturacije barv. Vsaj meni je nastavitev ločljivosti in kompresije najbolj uporabna.
Druga uporabna nastavitev nam omogoča redukcijo šuma pri daljših osvetlitvah. Zanimive so še možnosti "Mirror lockup" (ob pritisku na prožilec se dvigne zrcalo, zaklop pa odpre šele po ponovnem pritisku na prožilec), možnost nastavitve različnega časa pri delovanju bliskavice in nastavitev AF/AE zaklenitve pod različnimi možnostmi in gumbi.
Canon je v kamero EOS 400D dodal funkcijo, ki nam je bila iz njihove strani v intervjuju predstavljena že pred dvema letoma. Njihov predstavnik je dejal, da jo bodo uporabili, ko bo tehnologija zadosti poceni, da jo bodo lahko vstavili v kamere nižjega cenovnega razreda. Olympus nam je že leta 2003 kot prvi v kamero E-1 vstavil sistem čiščenja tipala, ki odstranjuje male prašne delce iz njega. Sistem je zadovoljivo deloval in reševal uporabnike pred težavami s pikami na fotografiji. V začetku leta 2006 pa se je na spletu pojavila vsesplošna razprava o prahu na tipalu. Vse več uporabnikov ga je dobesedno iskalo na načine, ki s fotografijo nimajo zveze. Toda prah na tipalu je bil in je še prisoten. Očitno je Canon opazil vse te razprave, prav tako so imeli servisi veliko dela s tem problemom in v EOS 400D je že vgrajen njihov lastni sistem čiščenja tipala. Uporabili pa so tri načine oziroma možnosti odstranjevanja prahu. Prvi je kar poseben antistatični premaz (tudi Sony ga uporablja na svojih tipalaih), ki odbija majhne in lahke delce, da se ne prilepijo na tipalo. Za večje in bolj lepljive pa poskrbi piezo element z visoko frenkvenčnimi vibracijami, ki stresejo prah, ki ni premočno zalepljen na tipalo iz samega tipala. Tipalo se čisti v tem načinu ob vsakem vklopu ali izklopu kamere. Preko menija pa ta način lahko tudi izklopimo in ga uporabimo samo ko sami pritisnemo funkcijo Senzor Cleaning. Tretja možnost pa je programska. Izberemo funkcijo Dust Delete Data, močno zapremo zaslonko in prožimo. Program odčita nato iz slike (vendar mora biti posneta v RAW zapisu) napake, ki so produkt prahu in jih kasneje s pomočjo programa Digital Photo Professional izniči. Podobno funkcijo ima že v uporabi tudi Nikon preko programa Capture NX.
Že na podlagi teh prvih spoznanj lahko opazimo, da nam EOS 400D nudi marsikaj kar so mnogi pogrešali pri EOS 350D. Verjamem pa, da bo marsikomu spet kaj manjkalo. Predvsem majhnost kamere je moteča za vse fotografe, ki pri svojem delu dlje časa kamero držijo v roki. V praksi je tako, da lahko brez težav nosiš v roki težko in veliko EOS 1Ds in te roka zaradi dobrega oprijema te kamere mnogo manj boli kot pri nošenju majhne EOS 400D. Vendar se bo počasi treba navaditi in spoznati, da nam podjetja nudijo v določenih razredih samo toliko, kolikor mislijo, da fotografi potrebujejo in so pripravljeni za določeno ceno kamere tudi plačati. Več pa nam nudijo v višjem in predvsem dražjem razredu. Povsem enostavna logika, ki pa se zadnja leta zaradi hitre menjave foto digitalnih kamer in predvsem izrednega povpraševanja pri mnogih kupcih izgubi. Canon je ponudil, kompaktnost, priročnost (sedaj SET gumb ni več tako močno potreben kot pri EOS 350D), ter samočiščenje tipala. Konkurenčne kamere za druge uporabnike nudijo druge prednosti. Nikon večje dobro oprijemljivo ohišje, več možnosti glede korekture posnetka pred in po snemanju, Olympus še večjo kompaktnost in slovenske menije, Pentax in Sony pa stabilizacijo slike preko tipala.
© Copyright 2003 by E-Fotografija in Digifot.com |















