|
Članek s strani E-Fotografija.com Kompaktne kamere
Sony se še vedno drži preizkušenega recepta. Ob zamenjavi uspešne kamere kot je bila Sony-H1 (primerjalni test) predstavi dve kameri, ki zamenjujeta prejšnjo. Prva, H2 je malo okrnjena in zato krepko cenejša, druga H5 pa pokaže množico novosti in uporabnih vrednosti. DSC-H2 me je na začetku, ko še niso pokazali H5 kar malo razočarala. Primerjal sem jo s H1 in mislil, da bo to njena edina zamenjava. Toda že prvi ogled kamere, ohišje, zaslon, tehnične specifikacije so pokazale, da je Sony po svojem uspešnem receptu v ta razred kamer z 12X-nim optičnim zoom-om dodal kamero, ki omogoča množico dobrih lastnosti toda še vedno za razumno ceno. V vse sem se prepričal nekaj tednov kasneje, ko so pri Sony dali na preizkus tisto “pravo” naslednico H1. To je kamera DSC-H5. Že temno matirano ohišje naproti srebrnemu in gladkemu H2 nam kaže, da H5 meri višje. Razlika je v še enem elementu, ki kot vemo je pri teh kamerah bolj trgovski faktor, to je številu točk. H2 ima tipalo s 6M točkami, H5 s 7M točkami. Množica ostalih tehničnih specifikacij je enaka. Objektiv, svetlobna moč, ostrenje, načini merjenja svetlobe, notranji spomin, makro, stabilizacija slike, itd. Opazna razlika je v obliki zadnjega dela kamere in velikosti zaslona. H2 ima zaslon velikosti “samo” 2,0 palca, H5 pa s 3.0 palci že karikirano povedano prehaja v razred “mini” televizij.
V nastavitvah in gumbih pa ni bistvenih razlik. Vse je že poznano iz modela H1. Iz tega pogleda je primerna za vse tiste, ki si želijo enostavnost upravljanja in predvsem le bežno pregledajo navodila in spoznajo kaj vse se skriva za nastavitvenimi gumbi in v meniju. Štirifunkcijski gumb služi tudi za takojšnjo nastavitev bliskavice, makra, samosprožilca in hitrega pregleda slik. Ima tudi gumb za vklop/izklop funkcije stabilizacije slike. Povsem samosvoja in dobrodošla pa je možnost, da s pritiskom na spodnji desni gumb takoj pridemo v možne nastavitve ločljivosti zapisa. Za vse, ki imajo še vedno radi slike formata 10 x 15 cm, imamo možnost zapisa v formatu stranic za ta format (3 : 2). V MENU imamo množico različnih nastavitev korektur zapisa. Manjša slabost je edino, da se preko nastavitev ne moremo sprehajati v krogu ampak samo od leve na desno in nazaj. Tako moramo zopet še enkrat čez vse nastavitve, da se vrnemo do prve. Povsem na koncu pa je šele vstop v SetUp nastavitev. Pri tej kameri je Sony vstop do manj pomembnih nastavitev (SetUp) kar malo zakompliciral. Seveda do časa, dokler bolje ne spoznamo kamere in se hitrega premika med funkcijami ne navadimo. Obe kameri imata vgrajeno 32MB spomina. Za spominsko enoto pa uporabljata samo še MemoryStick DUO in PRO DUO, tako da vam vaše navadne (daljše) MemoryStick kartice ne bodo služile več v novih kamerah.
Glede na dejstvo, da nam kameri H2/H5 nudita večino nastavitev preko gumbov na kameri, ter na začetku menija in da ostalih “posebnih” nastavitev niti nima, je kamera fotografu zelo prijazna. Z njo in njenimi funkcijami se zelo hitro spoznamo in odlično opravlja tisto kar pri foto kameri kompaktnega razreda potrebujemo. To pa je v končni fazi vedno samo zajeti trenutek in kakovostna fotografija v družinskem albumu. Seveda pa pri H2/H5 ne moremo mimo možnosti video snemanja v kompresiranem MPEG1 zapisu.
Bolj pomembno, kot spoznanja kaj in kako katera kamera omogoča “boljše”, hitreje je, da se z nastavitvami dobro spoznate in da jih znate izkoristiti. Najpomembnejše so tako ali tako nastavitev načina zajema slike s pravilnimi programskimi nastavitvami, izbiro pravilne ločljivosti, občutljivosti ISO, nato pa na kakšno dodatno nastavitev lahko tudi počakamo kakšno sekundo več, če se le ta skriva malo globlje v nastavitvah. Večina fotografov pa tako ali tako množico današnjih dodatnih možnosti zajema ne uporabi.
© Copyright 2003 by E-Fotografija in Digifot.com |
