|
Članek s strani E-Fotografija.com Članki
Nakup digitalne fotokamere je za večino kupcev še vedno nekaj novega in neznanega. Kupec je največkrat prepuščen nasvetom trgovca, prijateljev, preizkusom v revijah in na internetnih straneh. V reviji in na spletnih straneh e-Fotografija vas že od leta 2002 obveščam o razredih fotokamer in glede tega, komu so namenjene oziroma kako visoka je že njihova kakovost. Opozorili smo, da se pred nakupom vedno vprašajte, za kakšen namen potrebujete fotokamero. Potem je vsakomur veliko laže svetovati »pravo« kamero za vas. V članku Kompaktne digitalne kamere so našle svojo pot sem že pokazal in razložil, da so glede namena in kakovosti slike kompaktne kamere že prišle do te meje, da nas večina s tega vidika že povsem zadovoljuje, če smo le izbrali pravi razred kamere. Vsi, ki prvih številk revije niste brali, da bi s tem vse uporabniške razrede že spoznali, jih lahko še vedno prenesete s spletne strani e-fotografija.com kjer so objavljene v pdf datotekah. S tem bo vaš nakup lažji in ne bo vam treba slepo verjeti trgovcu, prijateljem in preizkusom, ki vam kot na pladnju ponujajo edino pravo kamero za vas.
Kljub članku (Kompaktne digitalne kamere so našle svojo pot) večina kupcev še vedno ne verjame, da so skoraj vse kompaktne kamere po kakovosti slike za uporabnike že povsem zadovoljive. Danes je pri uporabi že pomembnejša uporabniška vrednost kamere, saj ima vsak razred kamer svoje prednosti in slabosti. Sam sem prav ob preizkusu novih kompaktnih kamer, ki so prišle na trg v letošnjem letu, spoznal, da je v primerjavi z lanskimi modeli kakovost slike celo padla. Kameram so dodali (in še jim bodo) večje število točk, ki je pomemben trgovski dejavnik pri prodaji, pri kakovosti obdelave podatkov iz tipala pa ni večjega napredka. Toda nižja kakovost slike je prikazana samo iz dejstva, da smo do zdaj pri preizkusih v velikih povečavah iskali napake v zapisu slike. Kot sem že omenil v prej omenjenem članku, so te namenjene za družinsko, popotniško in poslovno fotografijo, ne pa za profesionalno delo, kjer se poleg drugega iščeta predvsem odzivnost kamere in visoka kakovost slike. Iz kompaktnih kamer si le redki povečajo fotografije na format, večji od 13 x 18 cm. Tudi če si, pa nam današnje kamere nudijo dobro kakovost slike do velikosti A4 (21 x 29,7 cm). Zadovoljni smo še toliko bolj, če smo sami ujeli na tipalo zanimiv družinski, popotniški ali poslovni dogodek. Tako sem sam že zaključil, da v preizkusih kompaktnih kamer ne iščem več kakovosti slike v najpodrobnejših detajlih močno povečane slike, ampak predvsem njihovo uporabniško vrednost.
In prišel je dan, ko sem se sam resno vprašal, ali naj s seboj na krajše potovanje vzamem zrcalno-refleksno ali kompaktno kamero iz razreda 12-kratnega zuma. Fotografije potrebujem predvsem za objavo v spletu, povečave v velikosti 13 x 18 cm na fotopapir in za objavo v reviji. Za vse moje želje glede kakovosti vem, da me bo kamera zadovoljila. Edino vprašanje je bilo, kako se bo kamera odzvala na potrebe po hitrosti fotografiranja. Vse drugo pa je govorilo v prid kompaktni kameri Canon S3 IS (test). Ima zadovoljivo kakovost slike, saj fotografij ne rabim za poznejše profesionalne potrebe, nudi mi vse možnosti za korekturo osvetljevanja kot SLR-kamera, v eni lahki (pribl. 510 g) in majhni (113 x 78 x 76 mm) kameri zadovoljive optične goriščnice od 36 mm do 432 mm (ekv. 35 mm), odlično svetlobno moč tudi pri najdaljši goriščnici (f/3,7), možnost delovanja pri 800 ISO, optično stabilizacijo slike, bliskavico in po prvem preizkusu solidno hitrost delovanja tudi z vidika fotografa, vajenega SLR-kamere. Kaj torej narediti? S seboj vzeti kompakt ali SLR? In odločil sem se za kompaktno kamero, ki mi v malem lahkem ohišju nudi vse tisto, s čimer bi mi SLR-kamera z dodatno opremo napolnila srednje velik fotonahrbtnik.
Zakaj ta odločitev? Kljub temu da že od leta 1976 uporabljam SLR-kamero, sem še vedno tako v analogni kot digitalni fotografiji za potrebe družinske fotografije z veseljem uporabil in uporabljam kompaktno kamero. Prav tako v popotniški fotografiji. Ko pa si enkrat vajen uporabnosti digitalnih SLR, potem je le težko v celoti prestopiti na počasno in manj kakovostno področje kompaktnih kamer. V profesionalni fotografiji pa je tako ali tako dobro s seboj imeti dve SLR-ohišji in za rezervo še manjšo kompaktno kamero. V analogni fotografiji nam je za rezervo vedno delala družbo majhna kompaktna kamera z boljšim objektivom. Take zamenjave za zdaj v digitalnem svetu še nimamo. Toda vseeno je mini kompaktna digitalna kamera s trdnim aluminijastim ohišjem že naša spremljevalka tudi na zahtevnejših fotografiranjih. Nikoli ne veš, kdaj SLR-kamera ne bo pripravljena na delovanje in te majhna kompaktna lahko reši, da posnetek vsaj zajameš in ga imaš kljub slabši kakovosti slike. Šel pa sem tudi na konferenco fotografskega podjetja, kjer so nam pokazali novosti in nas peljali na ogled znamenitosti kraja predstavitve. Ker sem moral potovati z letalom, med drugim še prestopiti na drugo, fotografsko opremo pa sem moral imeti s seboj, sem se odločil, da tokrat s seboj ne bom prenašal preveč in mi bo kompaktna kamera odvzela nekaj kilogramov teže, predvsem pa prihranila prostor. Omenil pa sem tudi že zavestno odločitev o tem, da kakovost kompaktne kamere povsem zadovoljuje potrebe po predstavitvi slik v internetu in reviji ter za izdelavo na fotopapirju. Zato se mi je zdela odločitev pravilna in še zanimive testne fotografije bom imel. Poleg tega se bom s kamero še bolje spoznal. (Odločitev pa ni prišla kar sama od sebe. Že prej sem na fotodogodke s seboj poleg SLR-kamere vzel tudi Panasonic FZ7 in Sony H5. Obe kameri sta mi za potrebe revije in spleta dobro služili.)
Ali sem imel prav? Da in ne! Da z vidika fotografa, ki je šel na predstavitev in potovanje. Kamera je zadovoljivo majhna in lahka, da me ne moti, in predvsem zelo zmogljiva v razponu goriščnic ter s solidno kakovostjo slike. Zastopnik podjetja, na katerega konferenco sva šla, je bil nad kamero, njenim delovanjem in kakovostjo povsem navdušen. Kompaktna kamera mu je služila v vseh pogledih. Je hitra, ima odličen razpon goriščnic, po izdelavi fotografij velikosti 13 x 18 cm je bil nad kakovostjo slike navdušen in zelo zadovoljen, ker danes za tako široko uporabnost kamere ne potrebuješ več težke SLR-kamere in več objektivov. S tega pogleda na fotografijo je tudi mene kompaktna kamera iz razreda 12-kratnega zuma povsem zadovoljila. Torej lahko zaključim, da so kamere iz tega razreda že za večino družinskih in popotniških fotografov več kot odlične. Pri nakupu samo še pogledamo na zmožnost našega žepa, videz kamere, njeno ime, nekaj tehničnih lastnosti in si jo izberemo med kamerami Kodak EasyShare Z612, Fujifilm 5600, Panasonic FZ7, Panasonic TZ1, Sony H2, Sony H5, Canon S3 IS, Panasonic FZ30 ali Fujifilm 9500.
Nisem pa bil zadovoljen z osebnega uporabniškega pogleda. Res, da mi je kamera prihranila prostor v fotonahrbtniku, nekaj kilogramov teže in predvsem stalno menjavo objektivov. Tudi nad kakovostjo slike se nisem imel kaj pritoževati. Toda fotograf, vajen odzivnosti SLR-kamere, hitro odkrije, da ga počasnost kompaktne kamere pri delu močno omejuje. Predvsem je težko delovati s kompaktno kamero, kadar je treba na hitro zajeti zanimiv motiv. Še toliko bolj, če je ta v gibanju. Že ko kamero vklopimo, potrebuje več časa, da nam omogoči delovati s sprožilcem. Menjava pogleda na motiv prek TFT-zaslona ali EVF-iskala nam tudi vzame čas. Prav tako, če nimamo vklopljenih informacij na zaslonu in ne vidimo, pod kakšnimi pogoji bomo zajeli motiv. Pa do tu za zajem motiva izkušen fotograf še nekako lahko zadovoljivo deluje. Vnaprej je prednastavljen pravi zaslon in informacije na njem, deluješ v časovni avtomatiki ali avtomatiki zaslonke in si lahko tako hitro fleksibilen pri popravkih. Kompaktne kamere se pri fotografiranju naproti SLR najbolj razlikujejo v tem, da po proženju kar kakšno sekundo ne moreš delovati. Dokler posnetek ni shranjen na pomnilno enoto kamera ne pusti spreminjati goriščnice objektiva ter s tem kadriranje motiva in motiv v tem času že uide ali portret spremeni svoj izraz.
Zaključek Če bi pred nekaj leti fotografu rekli, da si lahko kupi fotokamero s kar 432 mm goriščnice objektiva in svetlobno močjo f/3,5, da bo lahko uporabljal obenem tudi 36 mm široki kot, imel stabilizacijo slike, pogled na motiv prek iskala in vse to za ceno pribl. 400–500 evrov, bi vsakdo rekel, da je to nemogoče. Danes pa kompaktne kamere iz razreda 12-kratnega zuma vse to omogočajo. So že tako dobre, da sem se tudi sam vprašal, do kje lahko tudi meni take kompaktne kamere še služijo in ali so že tako uporabne, da bi z njimi lahko zamenjal težke in velike SLR-kamere ter njihove objektive. Ugotovil sem, da so »megazum« kamere že uporabne za veliko večino fotografov, ki si želijo kamere, s katerimi si lahko močno približajo motiv ter jim nudijo obilo možnosti nastavitev za zajem odličnega posnetka. Vendar vedno obstaja če ali toda. Če si vajen SLR-kamere, te samo hitrost in odzivnost teh kamer ne zadovoljita v tolikšni meri, da bi lahko v več primerih zamenjali SLR-kamero. Zato sem že na naslednjo predstavitev v tujino odšel s polnim nahrbtnikom. SLR-ohišje in trije objektivi ter dodatna bliskavica bodo zame še dolgo obvezni del opreme. Le tako lahko kot fotograf delujem kakovostno v večini primerov. Sem pa s seboj vzel še obvezno manjšo kompaktno kamero. Fujifilm F30 mi je odlično služila za fotografiranje na konferenci in predstavitev slik ter grafov z LCD-projektorji. Visoki ISO 3200 omogoča zadovoljiv nestresen posnetek v še vedno dobri kakovosti, da grafov ni treba prepisovati, saj si jih na računalniškem zaslonu pozneje lahko ogledam. Če bi fotografiral na teh konferencah z veliko SLR-kamero, bi me kaj hitro začeli gledati postrani, saj bi deloval kot nekdo, ki želi »krasti« informacije. Za fotografa z majhno kompaktno kamero pa se še vedno nihče ne zmeni. Prav zanimiv primer sem doživel v Maroku, ko smo šli na ogled zasebnega botaničnega vrta. Varnostnik me je že na vhodu opozoril, da z EOS MkII N ne smem fotografirati. Lahko pa sem z novim SLR Sony Alpha in z na videz majhnim objektivom Sigma 18–125 mm. Prav tako je notri brez težav lahko fotografiral belgijski kolega z Nikon D2x. Težava mojega EOS je bila, da sem imel na njem objektiv 70–200 mm f/2,8 s sončno zaslonko. Takoj sem deloval kot profesionalni fotograf, ki bo posnetke uporabil za razglednice, knjige itd. Velikost objektiva in tudi kamere lahko še vedno odločilno vplivata na mnenje o fotografu. Mnogim so takrat njihove kompaktne kamere zelo koristile, saj so lahko fotografirali kjer koli.
Tako! Zaključim lahko z dejstvom, ki ga že dolgo poznamo. Najboljše in najuporabnejše kamere ni in je ne bo. Vsaka je narejena za določen namen fotografiranja in za točno izbrane fotografe. Kompaktne kamere dosegajo kar 90-odstotni tržni delež, kar pomeni, da so lastnosti SLR-kamer nujne v res posebnih pogojih. Sprva so jih spoznali v 50. letih fotoreporterji, v 70. fotoamaterji, danes pa tudi ljubitelji fotografije, ki si od kamere želijo več, predvsem možnost hitrejšega delovanja in pozneje prek obdelave podatkov z računalniškimi programi še kakovostnejšo sliko. Zdaj vem iz povsem praktičnega pogleda, da zame velja, da mi še tako široko uporabna kamera, kakršne so kamere iz razreda »megazum«, ne more zamenjati SLR-ohišja in dodatnih objektivov. Preprosto sem sam prezahteven pri lovljenju trenutkov. Dobro vem, do kje in za kaj bom uporabljal kompaktno kamero različnih razredov, oziroma kdaj in kje potrebujem SLR-kamero in dodatne objektive. Kot sem že omenil, pa za vse velja, da se pred nakupom kamere ali preden greste s kamero na lov za motivi, vprašajte, za kakšen namen jo boste potrebovali. Če uporabljate večji del SLR-kamero, dobro premislite, ali je nekaj kilogramov opreme vredno pustiti doma. Sam vem, da ne! Seveda, končni zaključek velja zame. Vsakomur, ki pa si želi prestopiti v SLR svet pa priporočam, da se prej seznani s člankom »Težave digitalne tehnike / Kompakt proti SLR (priporočjivo branje)«. Ne vstopajte v njega prenaglo. Ni malo kupcev SLR foto kamer, ki prepozno spoznajo, da jim ta kamera kljub "PRO" predznaku omogoča narediti manj kakovostne fotografije. Že večkrat zapisano. S SLR kamero je treba delovati (spreminjati nastavitve in izkoriščati korekture osvetlitve) in posnetke obdelati v računalniškem programu.
Kot predavatelj več kot 1000 slušateljem Canon EOS Akademije vam podajam ta končni nasvet! Torej vprašajte izkušene za nasvet, oziroma spoznajte tehniko, da boste lahko zadovoljili svoje zahteve in želje. Ni vse kar je namenjeno profesionalnim fotografom za vse, kot ni vse odlično iz kompaktnih kamer slabo.
Spoznajmo, NI NAJBOLJŠE KAMERE (in to povejte tudi trgovcu, ko vas v to prisiljuje)! Obstaja samo najboljša fotokamera za naše želje po zajemu motiva! Izberite si jo z vprašanjem, ZA KAJ BOM FOTO KAMERO SPLOH POTREBOVAL!
© Copyright 2003 by E-Fotografija in Digifot.com |
