Članki


Stereo (3D) fotografija - TUTORIAL
By Matjaž Humar
Sep 15, 2005, 15:00

 

Ker stereo fotografija ni zelo razširjena tehnika in o njej ne piše ravno veliko, vsaj v slovenščini ne, sem se odločil, da jaz nekaj napišem o njej.

 

Najprej bom opisal teorijo, potem predstavil reprodukcijo stereo fotografij in nazadnje še tehnike fotografiranja. Vse napisano je predvsem iz lastnih izkušenj in ne iz kakšne strokovne literature, zato se za morebitne napake vnaprej opravičujem.

 

Priložene fotografije so last avtorja in jih ni dovoljeno kopirati.

 

 

TEORIJA

 

Človek in veliko živali ima dve očesi. To nam omogoča da vidimo svet v treh dimenzijah. Vsako oko namreč vidi sliko iz drugačnega kota. Poleg tega pa moramo za bližnje predmete bolj prekrižati oči, kot za daljne. Na tak način lahko ocenimo razdaljo do predmeta in seveda ugotovimo kateri predmet je bližje. Sistem neverjetno dobro deluje in to na precej velikem območju razdalj: od 20 cm pa vse do nekaj 10 m. Kot zanimivost naj povem, da nekatere živali (npr: kameleon) ocenjujejo razdaljo s pomočjo akomodacije očesne leče. Pri človeku je sicer akomodacija leče povezana s tem koliko so prekrižane oči, vendar ne pripomore k ocenjevanju oddaljenosti.. Če prekrižaš oči se slika zamegli, ker oči avtomatsko ostrijo na krajšo razdaljo.

 

3D efekt lahko umetno ustvarimo. Vse kar moramo narediti je to da zajamemo dve fotografiji, vsako s svojega kota. Da bomo objekt videli tridimenzionalno mora levo oko videti fotografijo zajeto z leve strani, desno oko pa tisto z desne. Kako to dosežemo v nadaljevanju.

 

 

REPRODUKCIJA

 

Torej kako prenesti eno sliko enemu očesu drugo pa drugemu. Načinov za to je ogromno. Opisal bom najenostavnejše in najbolj pogosto uporabljene.

 

1.) Sledeč način je najenostavnejši. Ne potrebujete nobenih pripomočkov, fotografijo lahko gledate tako na monitorju kot na papirju. Najprej morate postaviti obe fotografiji eno zraven druge. Fotografiji morata biti enako veliki, enako zasukani in v isti višini. Fotografija posneta z desne strani mora biti na vaši levi in leva na desni strani. Sedaj prekrižajte oči. Pojavijo se štiri slike (vsako fotografijo vidite dvojno). Srednji dve sliki pokušajte združiti v eno, tako da bolj ali manj prekrižate oči. Ko vam to uspe morate videti tri slike, ki bodo na začetku neizostrene. Ne se trudit izostrit sliko, ampak se samo skoncentrirajte na to, da sta srednji sliki še vedno združeni v eno. Skoncentrirajte se v eno točko na srednji sliki, nakar se bo le ta prikazala v vsej svoji 3D lepoti. Pri tem ne smete biti preblizu monitorja, ali držati glave postrani.

 

 

Večini to ne uspe v prvo, ampak se je treba potruditi. Če vam ne uspe združiti cele slike lahko poskusite združiti črni piki nad fotografijo. Ko vam uspe ostro videti združeni piki se z očmi počasi premaknite na fotografijo.

 

 

Nekateri ne morejo prekrižati oči. Zato si lahko pomagate s prstom, ki ga držite med očmi in sliko. Če gledate prst, v ozadju vidite dvojno sliko. Prst približujte oz. oddaljujte od oči dokler se srednji sliki(ali piki) ne bosta združili. Previdno prenesite pogled na združeni fotografiji, ki se bosta po kratkem času tudi izostrili.

Križaje oči ni zdravju škodljivo, le če niste preblizu ekrana ali papirja. Postopek pa odsvetujem ljudem, ki imajo očesne težave kot so npr škiljenje.

Če sta fotografiji narobe postavljeni, bodo bližnji predmeti videti daleč in obratno.

Tehniko lahko preizkusite na spodnji fotografiji.

 

 

 

2.) Drugi način je zelo podoben prvemu. Razlikuje se v tem, da mora sedaj biti fotografija, zajeta z levega kota, na levi strani, z desnega pa na desni. Za ogled fotografij morate sprostiti oči, kot da gledate predmet v neskončnosti. Pomagate si lahko z listom papirja, ki ga daste med oči, tako da vsako oko res vidi damo svojo fotografijo. Središči fotografij ne smeta biti oddaljeni več kot je razdalja med vašimi očmi, drugače boste morali škiliti navzven, kar verjetno ni preveč zdravo. V nasprotju s tem sta lahko fotografiji pri prvem načinu poljubno veliki, le če ne gledate od preblizu.

 

Tehniko lahko preizkusite na spodnji fotografiji.

 

 

 

Vse nadaljnje fotografije so narejene za gledanje s pomočjo prve tehnike.

 

3.) V primeru uporabe diapozitivov obstaja zelo enostavna rešitev. Za hitro pregledovanje diapozitivov prodajajo majhno, ceneno napravico v obliki piramide. Na eni strani ima mlečno plastiko, skozi katero prihaja svetloba. Za to plastiko damo diapozitiv na drugi strani pa gledamo skozi lečo. Torej potrebujemo dve te napravici in seveda dva diapozitiva. Na ta način ni potrebno križati oči ali kaj podobnega. Sliko vidimo takoj. Podobno se lahko uporabita dve enaki leči za stereo pregledovanje manjših slik na papirju.

 

 

4.) Stereo fotografije se lahko tudi projicira na platno. Potrebna sta dva projektorja(lahko digitalna). Pred vsakega je potrebno dati polarizator(en vodoravno drugi navpično). Za ogled take slike so potrebna očala s polarizatorjema, ki morata biti ravno tako en vodoravno in drugi navpično. Stvar je enostavna, polarizatorji so lahko dostopni(od tankih plastičnih folij do polarizatorjev za na objektive). Ampak, problem je platno. Večina belih površin ne ohranja polarizacije(sem osebno preveril). Baje prodajajo posebna srebrna platna, ki se uporabljajo v ta namen.

 

 

5.) Vsi ste verjetno že videli očala s modro in rdečo folijo. Fotografijo za gledanje s temi očali se pripravi na sledeči način. Levo in desno fotografijo se najprej spremeni v grayscale. Nato pa se eno naredi modro, drugo pa rdečo. Nazadnje se fotografiji zlije v eno. Taka fotografija seveda ni barvna. Možno pa je narediti nekakšno kvazi-barvno sliko. Eni fotografiji se odstrani rdeči kanal, drugi pa zelenega in modrega. Barve tako niso ravno prave, vendar bolje kot nič. Problem je v tem, da se število oči (2) ne ujema z dimenzijo barvnega prostora (3).

 

 

Obstaja še precej drugih tehnik gledanja stereo fotografij. Naj omenim očala s dvema monitorjema, ki jih večkrat vidimo v povezavi z »virtual reality«.

 

Obstaja še ena tehnika prikaza 3D slik, ki pa nima zveze s stereo prikazom. To je holografija. Pri tej tehniki je mogoče predmet videti iz različnih kotov, kar pri strereo fotografiji seveda ni mogoče. O holografiji mogoče kdaj drugič.

 

 

FOTOGRAFIRANJE

 

Kot sem že omenil, je potrebno narediti dve fotografiji. Za to obstaja več možnosti. Izbira načina je precej odvisna od tega kaj želite fotografirati. Če so to premikajoči objekti, morata biti obe fotografiji posneti hkrati. Dovolj je že rahla sapica, ki premakne liste na drevju, da vaši fotografiji ne bosta enaki.

 

 

 

1.) Obstajajo fotoaparati, ki so namenjeni izključno stereo fotografiranju. Imajo dva objektiva razmaknjena za približno 6 cm (kolikor so narazen oči). Že veliko časa jih ne delajo več (vsaj po mojih podatkih).

 

2.) Dva fotoaparata eden ob drugem. Lahko sta sinhronizirana, da se sprožita istočasno.

 

3.) Posebno vodilo, ki se pritrdi na fotografsko stojalo. Po vodilu se lahko premika fotoaparat.

 

 

4.) Pri analogni fotografiji je pomembno, da sta obe fotografiji motiva enako obrezani in da nista zasukani. Pri digitalni tehniki pa lahko pozneje fotografiji obrežemo in zasukamo, da bosta enaki. Zato ni potrebno raznih vodil ali dveh fotoaparatov (razen za gibajoče se motive).

Torej lahko zajamete fotografiji kar iz roke. Dobra tehnika je, da težo prenesete iz ene noge na drugo. Tako se boste premaknili ravno tistih 6 cm.

Sicer pa se lahko premaknete poljubno. Za bližnje motive manj, za daljne pa več. Za makro motive je dovolj nekaj milimetrov za oddaljene hribe pa se je potrebno premakniti več deset metrov. Lahko se premaknete po občutku ali upoštevajte pravilo, ki pravi, da se je dobro premakniti eno tridesetino razdalje do najbližjega predmeta. Sam naredim ponavadi več fotografij, pri čemer se vedno bolj premaknem. Na računalniku nato izberem najprimernejši par fotografij.

 

Matjaž Humar

© Copyright 2003 by e-Fotografija in DigiFot.com

Na vrh

 
Vpiši novico | e-Fotografija |  

Obnovljeno: Mar 9th, 2007 - 10:08:49