Canon S2 IS – Panasonic FZ5 – Sony H1 / DIWA Awards test

Kot že napovedano so hibridne kamere iz 8M točkovnega razreda izgubile svoj pomen. Te zmogljive a drage kompaktne kamere, se zaradi cenovnega pritiska DSLR kamer vse bolj umikajo iz trgovskih polic. Njihov primat široko uporabnih a še vedno enostavnih kamer pa že prevzemajo kamere razreda 12X-nega goriščnega razmerja. Dolgo časa je bilo vodilno podjetje v razredu 10–12X-nega zoom-a podjetje KonicaMinolta, s kamerami razreda Z. V letošnjem letu pa je kamera KonicaMinolta Z5 dobila resne konkurentke. Canon PowerShot S2 IS (prvi preizkus in fotografije), Panasonic DMC-FZ5 in Sony DSC-H1.

V dolgoletni praksi preizkušanja fotografske opreme sem spoznal, da se kompaktne in v zadnjem času tudi DSLR kamere najnižjega razreda kupujejo predvsem po sledečem vrstnem redu. Imenu in razpoznavnosti kamere, kako je kupcu všeč prvi občutek v roki, branje preizkusov, mnenja izkušenejših kolegov in delno tudi vpliv trgovca na neodločenost kupca. Večkrat je že bilo brati različna mnenja uporabnikov preizkušenih kamer o njihovi uporabnosti in kakovosti. Predvsem iz pogleda, katera kamera nam naproti konkurenčnim v enakem razredu nudi največ za svoj denar. V večini primerov pa je tako, da uporabnik preveč hvali tisto kar uporablja. Ne razmišlja, da bi mogoče na njemu odlični kameri drug uporabnik ali novi kupec potreboval drugačne lastnosti. In na ta način težko pridemo do pravega mnenja. In to ne more biti, katera kamera je v določenem razredu najboljša. Ampak samo, katera kamera nam za določen namen nudi največ. Vedno zapišem! “Najboljše kamere ni in je nikoli ne bo”. Prav tako tudi med temi tremi ne moremo najti najboljše.

Ohišje

Zanimivo, že tu se krešejo prva mnenja. Odziv večine katerim sem pokazal kamere je bil podoben. Z roko so med vsemi tremi najprej posegli po Sony H1. Zakaj? Canon S2 IS kar nekako poznajo preko S1 IS, slišali so že za to kamero in pogled prenesejo na ostale predstavljene. Panasonic FZ5 je namanjša med njimi, s tem kar malo neopazna in večini nepoznana. Sony H1 pa hitro pritegne zaradi imena in oblike ohišja. Že takoj jim lepo sede v roke, nato vidijo še velik zaslon (televizor pravijo), nekaj malega so o kameri že brali, slišali in pozitivno mnenje je hitro tu. Vendar so si po daljšem ogledu kamere mnenja kmalu deljena. Če si nekdo želi veliko kamero kot je H1, ima drugi raje manjšo FZ5. Eden izmed razlogov je, da je v nahrbtniku vedno premalo prostora. Tretji pa si raje vzamejo v roke malo bolj zaobljeno in težjo S2 IS. Tako kmalu pridemo do spoznanja, da enakega mnenja o obliki, velikosti in teži kamere ni in ga tudi nikoli ne bo.

Med preizkušenimi kamerami so v merah in teži večje in manjše razlike. Vsako podjetje je kameri dodalo svojo filozofijo delovanja in različne uporabniške vrednosti. Razliko v meri in teži hitro doprinesejo baterije. S2 IS uporablja štiri AA bareije, H1 dve, FZ5 pa ima Li-Ion baterijo.

Kamere

Canon Power Shot S2 IS nam preko gumbov na kameri omogoča takojšen premik med načini merjenja svetlobe, premik točke ostrenja, več posnetkov v sekundi in nastavitev samosprožilca, makro (normal, Super makro), ostritve (premik točk), pregleda posnetkov ter nastavitev bliskavice. Le to moramo drugače kot pri predhodnici S1 IS sami ročno dvigniti, če želimo z njo delovati in šele po dvigu lahko preko gumba nastavljamo različne načine delovanja bliskavice. Zanimivo, da pri kameri S2 IS tudi niso pustili možnost vklopa/izklopa stabilizacije slike IS. Le to smo imeli v predhodnici S1 IS omogočeno, prav tako imamo to možnost pri FZ5 in H1. Ima pa S2 IS kot edina možnost, do hitrega pred nastavitvenega gumba (S), na katerem lahko nastavimo eno izmed devetih funkcij. Med njimi je tudi izklop/vklop in izbira načina delovanja IS. Prav tako ima samo S2 IS ločena gumba za vstop med glavne nastavitve FUNC. (korektura osvetlitve, WB, ISO, tonske korekture, bracketing, korekturo moči bliskavice, ločljivost video in foto zapisa). Preko gumba MENU pa opravimo večino manjkrat želenih nastavitev. Se pa teh funkcij v S2 IS skriva največ. Tako lahko nastavimo C (lastno) nastavitev delovanja kamere. V nastavitvi C bo kamera vedno delovala pod nastavitvami, katere smo si preko menija in funkcije (Save Settings) shranili. Imamo še možnost nastavitve intervalnega »Intervalometer« fotografiranja, več posnetkov zaporedoma (do zapolnitve pomnilne kartice) v nastavljivem časovnem zaporedju (od 1 do 60 min.). Posebnost s2 IS je tudi izbira “lastnih barv”. Na vrtljivem gumbu kjer so programske nastavitve izberemo ikono »My Colors« in se nato preko Func. nastavitev sprehodimo med različnimi možnostmi. Lahko spremenimo zajem kožnih tonov (svetlejšo, temnejšo), izberemo samo določeno barvo, jo poudarimo, zamenjamo z drugo ali pa v barvi zajamemo samo izbrani ton, ostal del slike pa je ČB, itd. »My Colors« in »Intervalometer« sta zelo zanimivi možnosti in tisti, ki bo imel S2 IS naj jih obvezno preizkusi. Omeniti je še treba možnost ročnega fokusiranja in fotografiranja pri 0cm v Super makro funkciji. Super makro vklopimo tako da po vklopu klasične makro funkcije še za sekundo držimo gumb. S2 IS pa nam poleg klasične “bracketing” možnosti zajema slike s tremi korigiranimi nastavitvami omogoča še “focus” bracketing. Kamera nam omogoča delovanje s bliskavico na drugo zavesico. Ob video snemanju v visoki ločljivosti 640x480 točk pa imamo tudi možnost fotografiranja v polni ločljivosti. Kamera ima gumb za snemanje na zadnjem delu kamere in tako je prožilec prost. Prav tako pa lahko med snemanjem spreminjamo goriščnico (H1 in FZ5 ne omogočata). V slabih svetlobnih pogojih nam lahko pomaga (če vključimo v meniju) zelena do osvetlitvena lučka. Zaslon se pri različni moči svetlobe sam posvetli ali potemni in s tem laže vidimo motiv.