Motiv

Izrez originala

Sony H1. Izrez iz zgornjega motiva.

Canon S2 IS. Izrez iz zgornjega motiva. Tudi med kompaktnima je zapis opazno drugačen.

Canon EOS 350D. Izrez iz zgornjega motiva nam zopet pokaže povsem drugačen zapis kot ga nudita kompaktni kameri.

Osnovna obdelava

Sony H1.

Canon S2 IS.

Canon EOS 350D. Pri dodatni obdelavi smo zopet dobili vidno kakovostnejši zapis.

Dodatna obdelava

Sony H1. Pri večjem izrezu so razlike med zapisi opazne.

Canon S2 IS. Razlika je že med H1 in S2 IS.

Canon EOS 350D. DSLR pa s svojim načinom obdelave poskrbi, da imamo v digitalni temnici še možnost do dodatne kakovostne obdelave.

Original

Pri obeh kamerah (zgoraj kompaktna, spodaj DSLR) je bila nastavljena zaslonka 5,6. Razlika v globinski ostrini je ogromna. S kompaktno kamero S2 IS ali H1 dosežemo pri goriščnici 72mm enak kot zajema kot z EOS 350D pri 270mm. Zato je tudi globinska ostrina drugačna. Res pa je da je preveč globinske ostrine velikokrat tudi moteče.

Prav v možni kontroli globinske ostrine imajo DSLR kamere veliko prednost pred kompaktnimi.

Razlika v goriščnicah

Zopet lepa primerjava zakaj kompakt. Krajša goriščnica 72 mm (S2 IS zgoraj) nam da enak kot zajema kot zajema, kot ga ima DSLR s faktorjem izreza 1,6X pri 270mm (DSLR spodaj), pripomore, da je posnetek stresen mnogo kasneje. Kljub 400ISO nastavljene občutljivosti pri tem motivu, sem dobil samo 1/125 sekunde pri zaslonki 5,6. Kljub uporabi IS (stabilizacije slike) pa se na povečavi opazi, da je posnetek stresen.

EOS 350D pri goriščnici 270mm in času osvetlitve 1/125sekunde. Pri S2 IS in H1 dosežemo zaradi manjšega tipala enak kot zajema pri samo 72mm goriščne razdalje. Zato je lahko pri 1/125 sekunde zgornji posnetek nestresen.

Brez obdelave

Tak je originalni zapis (od leve) H1, S2 IS in 350D pri 400ISO. Pri originalnem zajemu lahko opazimo, da H1 tudi v tem primeru opravi močan kontrast. Ni pa vidnega šuma. S2 IS je pustil nekaj risbe v temnem delu, vendar je šum bolj izrazit. Pri 350D pa šuma ni, kamera je še vedno pustila veliko risbe v temini. Težava pa je v tem, da je posnetek stresen.

Tonska korektura zgornjega zapisa

V močni tonski korekturi si lahko ogledamo različne zapise (od leve) H1, S2 IS in 350D pri 400ISO. H1 opravi že pri procesiranju podatkov močno korekturo. Fotografija ohrani všečen zapis, vendar ne dovoli kasnejšega večjega posega v obdelavo. S2 IS drugače procesira podatke. Slika kaže, da je zapis z več šuma vendar v tonskem delu, kjer je bliskavica ostane več zapisa. 350D ohranja enakomeren tonski zapis z zelo majhnim šumom in veliko risbe.

Popravek originala

Tonski popravek in popravek ostrine (od leve) H1, S2 IS in 350D pri 400ISO. Pri korekturi do približno enakih tonskih vrednosti se vidi, da kompaktni kameri izgubljata predvsem pri tonskem zapisu (glej srednje vrednosti pri bliskavici). Pri 350D je opazen šum. To pa zato ker sem pri tem stresenem posnetku uporabil močno korekturo ostrine. Res, da je viden zelo izenačujoč šum, toda uspelo mi je zaradi množice podatkov ostrino povsem izenačiti s kompaktnima kamerama. Še enkrat več se vidi prednost DSLR kamere. Celo iz stresenega posnetka nam uspe rešiti nekaj ostrine. Zapis pa je kljub močni korekturi še vedno ostal zelo enakomeren.

Tonska korektura

Iz zgornje obdelave je še bolj poudarjen kontrast. Zopet opazimo drugačen zapis med obema kompaktnima kamerama. Stresen posnetek iz DSLR nima nič slabšega zapisa glede ostrine kljub stresenemu originalu. Se je pa opazno izrazil zapis šuma ker je bila opravljena močna korektura ostrenja. Še vedno pa se vidi, da je zapis veliko bolj enakomeren in poln podatkov.

na stran 5 / razlika v sliki