DSLR kamere


Canon EOS 300D ( I. preizkus / II. verzija )
By text in foto Matjaž Intihar
Aug 27, 2003, 13:23

 

Preizkusil sem tri kamere EOS 300D in vsaj 10 objektivov. EOS 300D ima kovinski nastavek za objektive. Pri canonu vedo, da ga bo uporabljal marsikateri zahtevnejši fotograf. Novi EF-S objektiv pa ima plastični nastavek. Vemo da tega objektiva zahtevnejši fotograf ne bo uporabljal. Zato se tudi velikokrat ne bo selil iz kamere v foto torbo in nazaj. Vsak namen ima svoj zato.

Digitalno vse bolj napreduje med zrcalno refleksne kamere. Če je večina fotografov do sedaj še posegala po boljših kompaktnih kamerah cenovnega razreda 200.000 SIT, pa se bližajo drugačni časi.

Že na začetku naj povem, da so nas opozorili, da je treba zapisati, da so to preizkusne kamere in da se lahko pred prodajo še kaj spremeni. Torej ti prvi posnetki ne morejo biti končno merilo. Zato sem tudi v naslovu zapisal prvi preizkus. Kajti bolj obsežen bo narejen, ko pridejo prve kamere k uvozniku. Dodaten nastavek za baterije. Ima tudi prožilec pri pokončnem fotografiranju. ( Foto vir: Canon CD )


Obliko so iz klasične 300V veliko bolj približali 10D. Vsaj za mene, kamera zelo dobro leži v roki. Raje pa bi imel črno izvedbo, pa še nisem zasledil te opcije. Tudi leta 1976 ko sem kupoval AE-1, sem si izbral bolj profesionalen videz. Za boljši originalni črni model EF takrat v mojem žepu ni bilo denarja. Črna barva pri kamerah še vedno nekaj velja. Včasih je bilo za to barvo celo doplačati. Kmalu bo na trgu vse več SLR kamer, s tem se bodo še nižale cene, predvsem pa bomo zopet dobili močnejšo konkurenco. Pričakujem pa še odgovor Nikona v razredu 1000 EUR, minoltin vstop v SLR, že ta teden bom izvedel ali tudi Olympus pripravlja še kaj novega poleg E-1.
Drugo leto pa prihaja še Samsung s SLR modelom H-1. Sony pa je pod vprašajem ali ima možnost vstopa v SLR sistemski razred. Za odmisliti pa tudi ni FUJI-ja. V analogni dobi so že bili med SLR kamerami z svojimi objektivi. Tudi takoj po omenjani zgodovinski predhodnici EOS 300D, kameri AE-1 so predstavili zanimivega konkurenta FUJICA AZ-1 z takrat veliko zanimivostjo, zoom objektivom. ( Foto vir: Canon CD )


Predvsem bo kamera EOS 300D močno zamajala cene v razredu kompaktnih kamer in resno ogrozila pomen hibridov E-20p, 7Hi, 717, 5700. Prav iz tega vidika se strinjam z g. Hiroshi Komatsuzakijem, direktorjem Canon Consumer Imaging Europe, ko je na predstavitvi kamere EOS 300D navzočim novinarjem dejal da je ta kamera mejnik v digitalni dobi, kot je bila Canon AE-1 leta 1976 mejnik med SLR kamerami v analogni.
Kompaktnost, zadovoljiva kakovost za potrošnika za katerega je kamera namenjena in predvsem censka konkurenčnost so bili glavni argumenti za canonov pohod med največje ponudnike foto kamer. In AE-1, je nudila prav vse to. Tako zmogljivo in konkurenčno kamero pa jim je uspelo narediti predvsem z uporabo mikro procesorja. Prav AE-1 velja za prvo SLR kamero, ki jo je krmilil mikroprocesor. S pomočjo elektronike so se izognili zahtevnim in dragim mehanskim delom. Dobra lastnost je tudi bila, da je ob nastavitvi bliskavice le to kamera sama razpoznala in čas osvetlitve nastavila na 1/60 sekunde, kar je bil sinhronizacijski čas med kamero in bliskom. AE-1 še danes velja za najbolj prodajano SLR kamero vseh časov.
Izgleda, pa da bo EOS 300D šla po stopnicah predhodnice. Čeprav malo nerad je g. Alessandro Stanzani, direktor marketinga Canon Imaging Europe le povedal kakšne proizvodne količine pričakujejo. Kar 70.000 kamer naj bi naredili mesečno. To je številka o kateri redki konkurenti v SLR razredu govorijo kot pobožne letne številke. In glede na pozitivno mnenje vseh prisotnih novinarskih kolegov, bo najbrž v zadnjih treh mesecih letošnjega leta ta količina občutno premajhna. Predvsem zelo zanimiva cena za dobro kakovost kamere, če jo pogledamo za koga je namenjena govorijo v zapisane besede.

Fotografirano s: EOS 300D in EF-S 18 - 55 mm


Fotografirano s: EOS 300D in EF 400 mm f/4 IS DO. Kakovost slike, ostrina, kontrast, tonske vrednosti so močno odvisni od objektiva. Z manj kakovostnim objektivom dobimo slabše rezultate. Pri močnih goriščnicah pa je obvezna uporaba stativa in kratkih časov osvetlitve. Brez teh dveh pogojev ni objektivnosti o ostrini posnetka.
Pri uporabi 400 mm objektiva se niti ne vidi, da je na objektivu za 8000 EUR mala 300D.


NAMEN
Vedno želim poudariti namen opreme. Če vemo za koga in za kakšen način dela je oprema namenjena potem lahko veliko bolj objektivno tudi podamo oceno.
Canon EOS 300D so že na začetku lepo predstavili kot “Consumer” kamero. Torej to ni kamera katero se ocenjuje iz pogleda dražjih in bolših kamer. Bolših? Boljših predvsem po močnejšem ohišju, robustnosti, zmogljivejših delov, ki zdržijo nekaj 10.000 posnetkov več, hitrejše delo in s tem za boljšega fotografa boljši občutek. Tudi digitalne SLR kamere so se že lepo razporedile v svoje razrede.
EOS 300D lahko enostavno primerjamo z analogno EOS 300V. Točno se ve za koga je bila namenjena. Za fotografa, ki je želel nekaj več, ni pa mu bila fotografija velik hobi ali celo poklicna dejavnost. Lahko pa je bila za fotografa druga kamera. Marsikdo jo je za določen namen raje vzel s seboj kot težjo kamero višjega razreda.
In treba je razjasniti še eno stvar glede kakovosti že na začetku. Kakovost slike iz EOS 300D je povsem primerljiva ali celo enaka kot v 10D. Vsaj po prvih fotografijah, ki sem jih z EOS 300D že posnel to lahko zatrdim. Tudi CMOS tipalo, filtri, DiGIC procesor je enak. In kje je razlika med tema dvema kamerama. Lahko zopet pogledamo iz vidika analognih kamer EOS 300V in EOS 30 ali ostalih še boljših EOS kamer. Tako z 300V kot z 1V smo lahko naredili tehnično kakovostno povsem enak posnetek, če smo uporabili enak film in objektiv. Torej v kakovosti slike ni bilo razlike. Razlika nastane samo v večji trpežnosti same kamere, saj so vsi vitalni deli v višjem cenovnem razredu boljši. Začne se že pri ohišju. EOS 300D ima plastičnega, 10D iz magnezija. Tudi zaklop v 10D verjamem da je boljši ali vsaj bolj preizkušan. Prav tako sistem ostrenja in merjenja svetlobe. In na teh delih se začne pridobivati na ceni. Torej navzgor ali navzdol. Canonu je že uspelo narediti samo eno CMOS tipalo APS velikosti in DiGIC procesor v taki kakovosti in za tako ceno, da je že lahko vgrajen v cenejšo in dražjo kamero. Torej se pri različnih cenovnovnbih skupinah dodaja samo še večja uporabnost in predvsem robustnost.
CMOS tipalo kakršno je v EOS 300D. Za tiste ki brez podatkov o Mega Pixlih ne morete. Vseh ima 6.5 mio. Efektivnih pa 6.3 mio. Velikost tipala pa je 22,7 X 15,1 mm. Faktor povečave je 1,6. Ker je tipalo in ostala elektronika enaka kot v 10D, je različna kakovost slike odvisna predvsem od objektiva. Zato mora biti pri preizkusu SLR kamere obvezno naveden tudi objektiv in zaželjeno je še zaslonka pri kateri je fotografirano. Pri SLR kamerah bomo o kakovosti slike govorili bolj preko optike kot kamere. Pri kamerah bomo iskali drugačne lastnosti. ( Foto vir: Canon CD )


Fotografirano s: EOS 300D in EF-S 18 - 55 mm / kompenzacija osvetlitve +1


Fotografirano s: EOS 300D in EF-S 18 - 55 mm / kompenzacija osvetlitve -1


Torej vse je tako kot je bilo v analogni tehniki. Razredi so postavljeni. Nižja cena ne pomeni več nujno pogojene slabše kakovosti končnega proizvoda slike, ampak samo kamero, ki je bolj ali manj uporabna. Fotograf, ki se ljubitelsko ukvarja s fotografijo bo z EOS 300D več kot zadovoljen. Zahtevnejši fotografi bodo še kakšno leto radi segli po najnižjem razredu, saj jim mnogo višja cena EOS 10D govori, da je tudi 300D vredu. Profesionalec, pa že danes izbira samo med 10D in pravima pro modeloma EOS1D in 1Ds.
Torej tudi cena nam velikokrat kreira kakovost in zadovoljstvo v naši glavi in strinjanje ali nestrinjanje z drugače mislečim. Toda večina zahtevnejših fotografov, ki so bo kmalu omislila EOS 300D, je v analogni dobi že pred mnogimi leti prešla iz najnižjega razreda v srednji razred kamer. Toda kot sem že zapisal argument, to pa je cena 269.000 SIT za EOS 300D bo tisti motiv, ki bo večino najprej pripeljal v ta nižji razred.
Vendar kot so nam kamero tudi predstavili tako jo bom tudi opisal v tem prvem zapisu o njeni kakovosti.
Seveda je zapis povsem moja subjektivna ocena. Nikakor ne želim nikomur podati zapis kot edino merodajno mnenje. Toda sam v tej kameri ne bom nikoli iskal nemogočega, saj ni namenjena fotografu, ki išče dlako v jajcu ali ki misli, da bi moral za ta denar dobiti kakovost EOS 1Ds. Glede na to, da je tipalo kot ostala elektronika z procesorjem in algoritmi na visoki ravni je za še boljšo končno sliko pomembnejši objektiv. To sem že lepo opazil pri svoji D60 in tudi na preizkusu 300D, kjer smo lahko fotografirali tudi z profesionalnimi objektivi. In če boste kupili EOS 300D in močno povprečen novi EF-S objektiv, potem se morate zavedati da še zdaleč ne boste mogli izkoristiti zmogljivost tipala. Torej ne glejte vseh mogočih preizkusov EOS 300D kot samo kakovost kamere. Kakovost slike je v SLR razredu mnogo bolj odvisna od objektiva. In če tu šparate, ste prišparali tudi pri kakovosti slike. Torej kamera je tako dobra, kot je dober fotograf ki za kamero stoji. In vsa mogoča razmišljanja in primerljivi preizkusi o kakovosti slike, tako po ostrini, tonski vrednosti, kontrastu itd. se zelo močno spremenijo če uporabimo drugačen objektiv. Že samo če pri objektivu spremenimo zaslonko, fotografiramo pri različni oddaljenosti od motiva lahko dobimo močno drugačne rezultate predvsem glede ostrine in kontrasta. Zato pri SLR kamerah njeno kakovost ne ocenjujte s številkami, linijami, tonskimi zapisi. Ocena nastane v vaši glavi. Začne se pri ceni kamere, nato pri ceni objektiva. Verjamem, da si bo večina izmed kupcev 300D omislila na začetku EF-S objektiv in s tem zelo slabo izkoristila kakovost tako tipalo kot ostale elektronike.
Torej kako dobra je EOS 300D.

Fotografirano s: EOS 300D in EF 200 mm f/2,8 L / centralno merjenje svetlobe


Fotografirano s: EOS 300D in EF 17 - 40 mm f/4 L


Že na začetku naj povem, da so nas opozorili, da je treba zapisati, da so to preizkusne kamere in da se lahko pred prodajo še kaj spremeni. Torej ti prvi posnetki ne morejo biti končno merilo. Zato sem tudi v naslovu zapisal prvi preizkus. Kajti bolj obsežen bo narejen, ko pridejo prve kamere k uvozniku.

Fotografirano s: EOS 300D in EF 50mm f/1,4. Na kameri T90 lahko preberemo na LCD zaslonu zaslonko in število posnetkov. Vsi napisi na objektivu pa so zelo ostri. EOS 300D ima povsem primerljivo sliko s 10D. Ni pa EOS 300D primerljiv po samem ohišju in občutku pri fotografiranju s 10D. Zato nikakor ne mislite, da je kljub zavidljivi kakovosti EOS 300D zamenjava za 10D. Tudi v analogni dobi je bila lahko kakovost slike enaka iz 300V ali 1V. Seveda če smo uporabili enak film, objektiv in nastavitve.


In če dam oceno!
Fotografiral sem s tremi EOS 300D, saj sem kot prvo želel videti ali je kaj odstopanja med njimi. Preizkusil sem tako osnovni objektiv EF-S 18 – 55 mm kot nekaj profesionalnih objektivov. Iste motive pa sem z enakimi objektivi fotografiral še z lastno D60.

Prav od objektiva je bila najbolj odvisna kakovost končne slike. Zato tu iščite kakovost ne v številkah mega točk in ostalih podatkih kamere. Fotografija je povsem primerljiva tako s tistimi posnetimi s EOS D60, kot 10D, katero je uporabljal nizozemski kolega in s katerim sva si tudi izmenjala fotografije.
Zato, če so vas do sedaj zadovoljevali najboljši kompakti ali če si še niste mogli privoščiti D60, 10D ali D100 in S2pro, vedite, da vas bo kakovost slike povsem zadovoljila. Sam sem izdelal fotografije velikosti 30 x 45 cm in za mene osebno so kakovostne. Seveda pa imajo vsake oči svojega slikarja. Vendar ne iščite vam napačne tonske vrednosti, neostrino v robovih, slab kontrast itd. Tonske vrednosti se da lepo poraviti tako doma kot v laboratoriju, če z njimi niste zadovoljni. Neostrina ali slabša ostrina je močno pogojena s kakovostjo optike. In ne pričakujte preveč od cenenega cca. 30.000 SIT EF-S objektiva. Od objektiva pa je tudi odvisen zadovoljiv kontrast slike. In ni pomembna samo ostrina. Japonci merijo in ocenjujejo tudi kakovost neostrine na sliki. To imenujejo "bokeh".

Ko sem kamero prvič prijel v roke, sem seveda takoj dobil svojevrstni občutek. Oblika kot ergonomija je močno podobna 10D. Je samo nekaj manjša in predvsem ohišje iz srebrne čvrste plastike da fotografu vajenega boljših ohišij takoj tisti občutek cenenosti. In tako je tudi prav. Kot sem že povedal. Le pri šparanju pri različnih materialih lahko dosežeš tako ceno. Seveda pa mora kamera kljub temu še vedno zadovoljivo delovati. To pa bomo spoznali šele po nekaj mesecih, ko nam bodo serviserji povedali, kako kamere delujejo in ali so načrtovalci spregledali kakšne resnejše napake.
In kot sem že omenil. S kakovostjo slike sem zadovoljen. Velika razlika je kako kakovosten objektiv nastavimo na kamero. Lahko vam prikažem preizkus z EOS 300D in EOS 1Ds z enakim objektivom, pa bom s samo majhnimi razlikami pri izbiri oddaljenosti od motiva naredil preizkus tako, da bodo fotografije z EOS 300D prekašale po tehnični kakovosti tiste iz mnogo boljše kamere. Mnogo preizkusov sem že naredil in zapisal z objektivi različnih znamk, zato dobro vem kaj govorim. Recimo Zoom objektiv SIGMA 50 – 500 mm, pri 200 mm ima boljšo ostrino kot CANON 200 mm f/2,8 L. In to sem pri preizkusu opazil pri samo eni zaslonki in pri cca. 20m oddaljenosti od motiva. Povsod drugod je bil isti SIGMA objektiv močno povprečen, kar je tudi na njegov razpon goriščnice razumljivo. Toda pri 200mm in nastavitvi leč na 20m in zaslonki 8 je bil fantastičen. Torej preizkusi so lahko močno varljiva zadeva. Zato poudarjam namen uporabe in kakovost vseh ostalih potrebnih komponent.
In če je CMOS in ostala elektronika za procesiranje slike enaka kot v 10D, kje je potem razlika v nižji ceni za enako kakovost slike.

EOS 300D EOS 10D
Ohišje trda plastika magnezij
ISO 1600 opcija 3200
K.osv 1/3 1/3 in 1/2
WB / nastavitev kelvin
Hitrost 2,5 p/s 3 p/s
V seriji 4 posnetke 9posnetkov
FAT 16/32? 16/32
Print PictBridge

Ob pregledu prvih tehničnih specifikacij se opazi, da ostrenje deluje pod enakimi EV pogoji, prav tako merjenje svetlobe. Obe kameri imata 7 točkovni AF in 35 consko merjenje svetlobe. Tudi 10D nima spot merjenja. Zaklop ima enake hitrosti 30 – 1/4000 sekunde in Bulb. Obe kameri imata tako sRGB kot Adobe RGB barvno lestvico. Obe lahko istočasno zapisujeta tako RAW kot JPEG zapis. Torej je razlika v delovanju kamere, vsaj po tehničnih podatkih podobna če niso celo vsi opisani deli kar enaki. Tudi pri delu s bliskavico nisem opazil tehničnih razlik.
Baterija ostaja BP-511. Torej lahko tudi vsi lastniki serije G 1 do G5, EOS D60 in 10D uporabljamo že pridobljene baterije. Tudi proženje kamere je za vse lastnike kompaktov praktično brez zakasnitve. Nimam pa podatka koliko ms je zakasnitev. Toda za uporabnika razreda 300 je podatek brezpredmeten. Tudi pri analogni 300V in celo pri EOS 3, se fotograf o teh ms ni spraševal.
Zato je razlika med 300D in 10D vsaj po prvem preizkusu zelo majhna. Lahko rečem, da se je ločnica med kakovostjo približala analognemu razredu. Višji razred kamer v katerem je 10D je namenjen fotografom, ki fotografirajo več, predvsem zaradi trpežnejšega ohišja. Kaj drugo bi lahko bilo še boljše pa ob pravem preizkusu EOS 300D. Je pa treba nekaj vedeti. Fotograf ki želi več, si želi črno in bolj čvrsto ohišje. To je podobno kot pri avtomobilih. Osnovni model je lahko v notranjosti enak bolj na videz športnemu bratu, ki ima malo boljša platišča, širše gume in športne sedeže. In tudi fotografi na to pademo.
Vedeti pa je treba, da je 10D že relativno stara zasnova. In z nekaj prijemi in predvsem visoki proizvodnji so lahko 300D, kljub veliki enakosti drastično znižali ceno. No, sicer pa opažam, da se tudi 10D pričenja nižati cena. Ali bo Canon presenetil z kakšno zamenjavo pa bomo videli. V analogni dobi smo imeli najprej EOS 10, ki pa se je umaknil EOS 100. Ali lahko tudi v digitalni pričakujemo 100D pa bo pokazal čas. Vsekakor pa si mnogi lastniki D60 in 10D želimo še en razred. EOS 3D?. Zaenkrat pri canonu pravijo, da še ni potrebe. Seveda, kupcev še ni zadosti. Kdor hoče več poseže po EOS 1Ds.
Prepričan pa sem, če se ne bo po mesecu ali dveh prodaje EOS 300D pokazalo preveč napak, da bo ta kamera prodajna uspešnica in predvsem prišla je kot “Al Kaida” med foto proizvajalci. Mesec ali dva in marsikateri model kompaktne kamere se bo močno pocenil, zamenjal ali pa ga bodo enostavno nehali proizvajati. Menjali pa se bodo tudi SLR modeli. Kot napoveduje vodilna nemška agencija za tržne raziskave Gfk, se bo v naslednjem letu prodajna rast SLR kamer dvignila za 400 – 500% glede na letošnjo leto. Vsekakor skok, ki lahko razveseljuje trgovce kot proizvajalce. Pa tudi kupci bomo imeli kaj od tega. Saj bo kmalu na trgu vse več SLR kamer, s tem se bodo še nižale cene, predvsem pa bomo zopet dobili močnejšo konkurenco. Pričakujem pa še odgovor Nikona v razredu 1000 EUR, minoltin vstop v SLR, že ta teden bom izvedel ali tudi Olympus pripravlja še kaj novega poleg E-1.
Drugo leto pa prihaja še Samsung s SLR modelom H-1. Sony pa je pod vprašajem ali ima možnost vstopa v SLR sistemski razred. Za odmisliti pa tudi ni FUJI-ja. V analogni dobi so že bili med SLR kamerami z svojimi objektivi. Tudi takoj po omenjani zgodovinski predhodnici EOS 300D, kameri AE-1 so predstavili zanimivega konkurenta FUJICA AZ-1 z takrat veliko zanimivostjo, zoom objektivom. V srednjem formatu je FUJI močan v objektivih. Me prav zanima, ali jim bo Nikon še dal katero ohišje na uporabo, oziroma, če bo FUJI samostojno vstopil v SLR svet. Torej digitalno zadaja še zadnji udarec analogni tehniki. EOS 300D je vsekakor zastavonoša pri preboju med uporabnike SLR analognih kamer in predvsem med tiste lastnike boljših kompaktov, ki še danes močno hvalijo svoje škatlice.

Že v začetku naslednjega meseca pa še dva preizkusa z veliko več fotografijami in primerjavami. To bosta kameri PENTAX ist*D in OLYMPUS E-1 (vsaj upam, da bom že lahko uporabil svojo spominsko enoto). Obe sta bolj primerljivi z EOS 10D kot z EOS 300D. Tako da zaenkrat v najnižjem SLR razredu EOS 300D ostaja osamljena in predvsem prava bombica, ki bo pri nas dobavljiva v začetju oktobra. Začetna cena 269.000 SIT z DDV. Torej bo pri nekaterih tgovcih pod 250.000 SIT. In vsi ki si jo želite, se kar postavite v vrsto. Toliko jih že poznam, ki si jo želijo, da bo letošnja možna dobava razprodana v enem mesecu. Upam, da bo uvoznik dovolj pogumen z naročilom oziroma, da bo v Evropi sploh dovolj kamer. Saj veste kako je bilo na začetku s A70, G3, 10D. Kdor jih je dobil je bil SREČKO.
SLR kamera nam omogoča kreativnost in mnogo večjo uporabnost kot kompaktne kamere. ( Foto vir: Canon CD )
Za 269.000 SIT (samo telo) ga v začetku oktobra pri nas že lahko imate. Seveda če se boste postavili v vrsto za prve pošilke. Cena predvsem pri spletnih trgovcih pa zna pasti pod 250.000 SIT. Za objektiv EF-S 18 - 55 mm bo treba odšteti še dodatnih 30.000 SIT. Če pa si zaželite boljši objektiv recimo 17 - 40 mm f/4 L pa boste odšteli še najmanj za eno kamero denarja. Odvisno kje ga boste kupili. Torej v SLR svetu ni šale. Za malo denarja malo glasbe. Oziroma vedno poudarjam. Če kupite tehnologijo za svoj namen, potem vam bo dobro služila. In za povprečno zahtevne bo tudi EF-S še vedno boljša izbira, kot še tako opevani objektiv v kompaktu. ( Foto vir: Canon CD )

© Copyright 2003 by e-Fotografija in DigiFot.com

Na vrh

 
Vpiši novico | e-Fotografija |  

Obnovljeno: Mar 9th, 2007 - 10:08:49