Funkcije in možnosti
Notranjega internega spomina kamere nimajo. Fotografijo sicer zajamemo, jo vidimo na zaslonu, toda te fotografije potem ne moremo shraniti na pomnilni medij. Tako kot pri veliki večini kamerah Canon, tudi A75, A85 in A95 uporabljajo CF pomnilne medije (tip I). Kamere so s popolnimi AUTO nastavitvami, kot tudi z množico funkcij namenjena tako uporabnikom, ki bodo samo pritisnili na prožilec in zajeli želen motiv, vse druge nastavitve pa naj bi opravi kamera (AUTO način delovanja). Prav tako pa tudi uporabnikom, ki posegajo po ročnih nastavitvah (TV), (A), (M), ali pa si bodo nastavili povsem svojo nastavitev (C), katero omogoča samo kamera A95. Kamere nam omogočajo še fotografiranje v funkciji program (P). Prav tako avtomatske nastavitve so še scenske funkcije. A75 in A85 nam jih ponujata šest, A95 pa osem. Med načini fotografiranja izbiramo zelo enostavno. Zavrtimo vrtljiv gumb, ki se nahaja na vrhnjem delu kamere in že smo spremenili način fotografiranja.
Nepogrešljiva funkcija v kompaktnih kamerah je zajem video zapisa. Vsaka kamera pa ima tudi funkcijo za ogledovanje slik (preview).
Kamere kontrolirajo ekspozicijo z elektronskim zaklopom v objektivu in CCD elektronskim zaklopom. Najdaljši osvetlitveni čas pri vseh kamerah je 15 sekund, najkrajši 1/1250 pri A75 in A85, ter pri A95, 1/2000 sekunde. Osvetlitev lahko korigiramo v razponu +-2EV v vseh načinih fotografiranja razen v AUTO funkciji, kjer kamera deluje povsem avtomatsko.
Merjenje svetlobe poteka preko TTL merjenja z možnostjo merjenja po celotni površini, v večih segmentih, v spot ali v centralnem načinu.
Merjenje avtomatskega ostrenja in osvetlitve zaklenemo s polovičnim pritiskom na prožilec. Nobena kamera nam ne ponuja možnosti bracketing načina osvetlitve. Imamo pa možnost nastavitve korekture posnetka, ostrino, kontrast ali zasičenost barv. V funkcijskem meniju lahko v katerem koli programu spreminjamo ločljivost posnete fotografije in tudi kompresijo (JPEG). Nobena kamera v A seriji pa nam ne ponuja zajema slike v RAW ali TIFF zapisu.
Za korekturo bele barve (WB) imamo nekaj svetlobni nastavitvev (TTL Avto, Dnevna, Oblačno, Umetna luč, Fluorestenčna, Halogen in ročno nastavitev). Manjka še zelo uporaben WB za vklopljeno bliskavico in tudi »vodni« WB.
Samosprožilec vklopimo v funkcijskem meniju. Samosprožilec se da nastavljati na 2 ali 10 sekund. Nastavitve vklopa ali izklopa lastnosti redukcije šuma nam kamere ne omogočajo. Ta funkcija se vključi avtomatsko pri daljših časih osvetlitve.
3-kratni optični zoom, lahko nastavljamo v 6 stopnjah, od najmanjše pa do največje vrednosti. Poleg optičnega zooma, lahko uporabimo tudi digitalni zoom. A75 nam ponuja 3.2-kratni digitalni zoom, A85, 3.6-kratnega in A95, 4.1-kratni zoom.
S pomočjo možnosti DPOF lahko nastavimo možnost izpisa datuma na sliki. Kot vse novejše kamere Canon imajo tudi A75, A85, A95 funkcijo PictBridge, ki omogoča direktni iztis fotografij preko tiskalnika na papir. Kamere nam ponujajo osnovno programsko funkcijo (AUTO) kot tudi povsem ročno (M). Namenjene so tako začetnikom, kot tudi tistim malo bolj zahtevnim uporabnikom.
 |
| A75 v širokem kotu. Vse fotografije so posnete iz istega mesta, v razmaku minute. |
 |
| A85 v širokem kotu. |
 |
| A95 v širokem kotu |
 |
| A75 in 3-kratni zoom |
 |
| A85 in 3-kratni zoom |
 |
| A95 in 3-kratni zoom |
 |
| A75 in digitalni zoom (3.1-kratni) |
 |
| A85 in digitalni zoom (3.6-kratni) |
 |
| A95 in digitalni zoom (4.1-kratni) |
Že posnete fotografije si lahko ogledamo, s pritiskom gumba Preview. Na zaslonu se nam izpiše večina podatkov, od imena dateteke, imena mape v katero kamera shranjuje, ISO, WB, zaslonke, časa proženja, vklop bilskavice, EV stopnjo (tudi bliskavice), histogam, ločljivost, uro, datum. Lahko si prikažemo 9 malih sličic naenkrat ali pa s pomočjo gumba za nastavitev zoom-a izberemo povečavo slike. Sliko lahko povečamo do 10-kratne povečave in s tem vidimo dovolj detajlov, ki smo jih zajeli na fotografiji. Serija A nam omogoča DPOF lastnost priprave fotografije za tisk, zapis podatkov je v EXIF 2,2 zapisu. Možnosti spreminjanja posnete fotografije nam nobena kamera v seriji A ne ponuja. Lahko samo zaklenemo sliko in jo zaščitimo pred brisanjem in pa obrnimo za 90 stopinj.
Kamere so po vklopu v cca. dveh sekundah pripravljene na proženje. Odziv prožilca je hiter, ostrenje pa v dobrih svetlobnih pogojih hitro. V slabih pa tako kot pri večini kompaktnih kamer, slabo.
Od širokega do najbolj ozkega kota objektiv potrebuje manj kot dve sekundi. Približno toliko časa kamere potrebujejo za shranjevanje podatkov v polni kakovosti in ločljivosti (seveda je močno odvisno od hitrosti pomnilnega medija). Hitrost pregleda slik je odvisna od hitrosti pomnilnega medija in ločljivosti slike. Pri najvišji ločljivosti in najmanjši kompresiji, je potrebna sekunda za pomikanje med slikami. V najmanjši ločljivosti in najmočnejši kompresiji, pa komaj opazimo, kdaj se je slika zamenjala.
Baterije v vseh treh kamerah so razreda AA. Od njihove kapacitete in kakovosti je odvisno koliko posnetkov lahko naredimo s kamero. Z baterijami GP 2000mAh mi je uspelo posneti več kot 300 posnetkov. Seveda je število posnetih fotografij močno odvisno od količine časa, ki smo ga namenili za pregled posnetkov oz. za čas, ko je bil zaslon vključen, mi pa nismo naredili nobenih posnetkov.
Kakovost slike
Najtežji del vsakega preizkusa. Vedno poudarjam, da je ocena kakovosti slike močno subjektiven faktor vsakega posameznega gledalca posebej. Če gledam kakovost slike pri teh treh kamerah iz oči uporabnika DSLR kamere, potem bi lahko nad kakovostjo samo zamahnil z roko.
Če pa na kakovost slike pogledam z očmi družinskega uporabnika lahko hitro rečem, dobre so. Vendar tudi to ni realnost zapisanih besed.
Med vsemi tremi kamerami iz pogleda »povprečnega« družinskega fotografa ni bistvenih razlik v kakovosti slike. Še največje so iz pogleda možne povečave fotografij zaradi različnih ločljivosti.
A75 in A85 se razlikujeta samo v ločljivosti. In po tem se tudi opazi razlika v kakovosti fotografije med njimi. Samo višja ločljivost je na strani A85. To se opazi na marsikateri fotografiji v ostrejšem zapisu. Vendar na iztiskani sliki to redko kdo opazi.
A95 ima nekaj več funkcij in najvišjo ločljivost. Pozna pa se, da je kakovost slike malo večja tudi na račun večjega tipala.
Vendar bom za končno oceno kakovosti slike rekel takole. Kakovost slike je močno odvisna tudi od svetlobe, ki pade v kamero v tistem trenutku. Če je močno direktno odbita bo do kromatske aberacije na robovih prišlo zelo hitro in slika se nam bo zdela slabša. Digitalno nam prinaša še veliko neznanega prav v načinu zapisa svetlobe. Zgrešimo za pol zaslonke in fotografija je lahko vidno drugačna od pravilno osvetljene.To so malenkosti, ki vplivajo samo na odločitve tistih, ki si datoteke iz teh kamer močno povečujejo na računalniških zaslonih. Na ta način le redki dobijo ustrezen zaključek.
Če si pogledate fotografije na naslednji strani in si jih daste iztiskati v velikosti 13x18cm, opaznih razlik ni. Kar pomeni, da bolj vpliva na nakup ene izmed teh treh kamer njihova cena in nekaj dodatnih lastnosti. Zato laično lahko rečemo, da je A75 najslabša, A85 srednja in A95 najboljša od trojice. Nismo daleč od resnice, če kamere pogledamo po celotni uporabnosti. Če pa pogledamo iz oči družinskega fotografa je kakovost med njimi še toliko bolj primerljiva. Se ve, razen v ločljivosti, to je možni povečavi.
Vendar končno oceno moram podati.
A75 za vse, ki si ne povečujete fotografij preko 13x18cm. A85 za tiste, ki si želite povečave ali pa opravite izrez fotografije v računalniškem programu. A95 pa nam omogoča še en milijon točk več, torej večjo povečavo ali izrez za enako kakovost in vrtljiv TFT zaslon. Marsikdaj močno uporabna stvar.
Razlika pa je opazna tudi na slikah. 38mm (A95) zajame še manj kot 35mm (A75, A85). Oziroma 118mm (A95) »približa« bolj kot 105 (A75, A85). Imamo še možnost uporabe tako širokokotne kot tele predleče.
Tako nas proizvajalec drži v večni dilemi. Za kaj se odločiti? In tu je prednost Canona. V enakem razredu imate možnost izbire treh močno podobnih kamer. Pa vseeno toliko različnih, da razmišljate pri izbiri med njimi.
Šuma tudi pri daljših časih osvetlive ni veliko. Avtomatska redukcija te napake tipal dobro opravi svoje delo. Tako ostrina kot merjenje svetlobe, hitrost spreminjanja goriščnice in ostrenja so povem zadovoljujoči. Opazen, tudi za družinskega fotografa pa je efekt kromatske aberacije. Predvsem ob robovih in v kontrastnih delih slike lahko opazimo močno povdarjen plavi zapis.
Kakšna pa je lahko vaša odločitev? Za družinsko fotografijo in še kaj več ne boste zgrešili če kupite eno izmed njih. Še toliko bolj, če niste pikolovski in si fotografij ne povečujete preko mere na računalniškem zaslonu. Za normalne foto povečave 13 x 18 cm, pa bo izdelek za v foto album povsem zadovoljiv. Še toliko bolj, če boste na fotografiji naredili potrebne tonske korekcije in dodali malo ostrine. Ti dve nujni lastnosti iz vsakega digitalnega zapisa kot včasih iz filma pa vam opravijo tudi v vsakem fotolaboratoriju.
