Eli Harari, ustanovitelj in najvišji mož enega najprodornejših proizvajalcev spominskih kartic SanDisk.

»Digitalno revolucijo fotografije spremljam že od vsega začetka vendar je trajala dlje kot sem pričakoval.« S temi besedami je novinarsko konferenco začel Eli Harari, ustanovitelj in najvišji mož enega najprodornejših proizvajalcev spominskih kartic SanDisk.

Ob tej ugotovitvi sem se lepo nasmejal ker sem le par ur pred tem (pa tudi kasneje) poslušal in opazoval ljudi, ki si želijo da bi revolucijo kar najhitreje zatrli.

Kar težko je verjeti kako nasprotna so lahko mnenja in kako visok zid bi nekateri radi postavili okrog sebe. Kljub temu pa lahko razumem ene in druge. Nove korporacije kot je SanDisk doživljajo neverjetno rast, stari giganti pa propadajo in se smilijo samemu sebi. Morda se sliši zlobno vendar bo kar držalo. Eli Harari zatrjuje da so to leta, ko je ljudi najlažje prepričati v nakup. Smo v zgodni fazi neslutene rasti in kdor v tem času trmasto vztraja na tradiciji, nostalgiji in dobrih starih časih bo kmalu pozabljen (če slučajno še ni). Žal nekateri nimajo prav dosti volje po prilagajanju in končujejo na smetišču zgodovine. Zadnja med mnogimi je Bronica.

V sodelovanju s Toshibo gradijo veliko tovarno, ki bo omogočila za vsaj 200% večjo proizvodnjo.

Kakšno rast doživlja SanDisk pove že dejstvo, da je njihova delnica v dveh letih zrasla z 9$ na dobrih 85$. Prav zdaj gradijo novo tovarno v sodelovanju s Toshibo (vsaka si bo lastila polovico proizvodnje) s katero bodo lahko povečali proizvodnjo za več kot 200%.

Za razmislek - že sedaj naredijo okrog 1 miljon spominskih kartic na teden. Leta 1999 je letni dohodek prvič presegel številko 200 milijonov dolarjev. Leta 2003 pa so že presegli milijardo dolarjev prometa.

DRUGA DIGITALNA REVOLUCIJA (2003 – 20??)

V določenem smislu smo ravno na tej konferenci izvedeli najbolj presenetljive podatke, ki jih fotografska podjetja le s težavo priznajo. Brez dvoma se jih zelo dobro zavedajo, nekateri pa tudi s pridom izkoriščajo s preusmerjanjem in dopolnilnimi programi. Govorim o izjemni rasti popularnosti fotofonov in podobnih multimedijskih naprav, ki nezadržno prodirajo v realnost fotografije. Morda vam trenutni vtis o obupni kvaliteti tako posnete fotografije še ne dela skrbi toda pomislite na začetna leta digitalnih fotoaparatov. Razvoj gre v isto smer. Pri nas prihajajo v prodajo fotofoni z enim megapikslom, na japonskem že nekaj časa kupujejo fotofone z dvema ali celo tremi. Poznajo že take s petimi.

Po SanDiskovih podatkih bo število prodanih enot naraslo za dobrih 300 miljonov (s sedanjih 170) v treh letih. Od tega jih bo kar 55% imelo resolucijo večjo od 2 megapiksla, takih s 4-5mp pa bo skoraj 10%.

Leta 2007 napovedujejo umirjanje prodaje digitalnih fotoaparatov okrog številke 100 miljonov enot letno hkrati pa neustavljivo rast prodaje fotofonov, ki naj bi se takrat nahajala že okrog številke 500 miljonov enot letno.

Morda še z drugimi besedami. »Druga« digitalna revolucija bo za svoj razvoj potrebovala približno 3-4 leta v primerjavi z osmimi leti kolikor so potrebovali digitalni fotoaparati za svoj prodor med množice.

Kot sem že prej omenil – kdor se ni pripravljen prilagajati novim trendom bo hitro pozabljen. Mnogi, naprimer fotolaboratoriji bi že sedaj morali uvajati določene spremembe oziroma vsaj zelo resno pričeti z razmišljanjem v tej smeri. Ne pustite da vas prehiti tudi druga revolucija!

V zadnjih petih letih promet strmo narašča.

Skupaj z izboljšavami v tehnologiji optike bo kvaliteta slike brez dvoma narasla. Takrat bo marsikdo opustil nižji razred fotoaparatov in tega se vsi zavedajo. Nekateri se preusmerjajo, drugi trend nameravajo izkoristiti na tak ali drugačen način. Na sejmu je bilo še najbolj opazno prepričevanje v nujnost, morda celo zabavnost tiskanja in ogledovanja na vseh mogočih napravah. Še SanDisk je z navdušenjem predstavil svoj Photo Album. (kmalu dobimo na test!).

Četrtletni podatki kažejo veliko rast. Vsako prvo četrtletje kaže na izenačenost z zadnjim četrtletjem prejšnjega leta.

THE NEED FOR SPEED (& CAPACITY)

Pa pojdimo še v malenkost bolj tehnične vode. Na konferenci so tudi v živo predstavili najavljene nove generacije spominskih kartic. Serija za zahtevne amaterje in profesionalce Ultra II je pridobila na gigabajtih in tako dosega kapacitete kar 8GB pri obstoječi hitrosti 10-9 MB/s. Zanimiva rešitev je tudi stikalo, s katerim v karticah ustvarimo particije in tako omogočimo uporabo tudi v starejših kamerah, ki drugače ne podpirajo višjih kapacitet.

Za najzahtevnejše, ali pa najbogatejše, so predstavili novo serijo Extreme III z doživljensko garancijo in prioritetno podporo. Kartica je z uporabo silikonskega polnila narejena da preživi najhujšo zlorabo tudi pri temperaturah -25°C ali 85°C. Pa kljub temu odpornost ni njena glavna odlika saj obstajajo tudi kartice namenjene industrijski rabi, ki zmorejo še kaj več. Več o tem kasneje.

Največji preskok so naredili pri hitrosti branja in zapisovanja z tehnologijo ESP, ki sedaj presega mejo 20MB/s ali dvakrat več kot najbližji zasledovalci. Po zagotovilih SanDiska in znanega preiskuševalca CF kartic Rob Galbraitha, je to hitrost, ki je nobena od sedanjih vrhunskih dSLR kamer ne doseže. Lahko se vprašamo kje je potem korist višje hitrosti?

Zaenkrat samo pri prenosu na računalnik česar bodo še najbolj veseli uredniki, ki nestrpno čakajo med prenašanjem vseh tistih gigabajtov na delovni računalnik, da končno lahko pričnejo z delom. Vendar tudi v tem primeru ne zadostuje kar vsaka škatla tam pod mizo. Za doseganje te hitrosti trenutno poskrbi samo najboljša oprema od diskov do čitalcev.

Še vedno se vam morda zdi, da je višanje hitrosti nesmiselno toda pomislite na prihodnost. Če bo proizvajalcem kamer uspelo povišati hitrosti prenosa bi lahko podatke shranjevali kar neposredno na kartice brez vmesnega pomnilnika. Kaj iz tega pridobimo uporabniki? Kaj pravite na neomejeno serijo fotografij pri nekaj posnetkih na sekundo?

Opomba: zgornja trditev je domneva, o realističnosti bodo morali več povedati proizvajalci kamer.

SanDisk ima izreden tržni delež.

Obe spominski enoti lahko vstavimo v najnovejšo DSLR kamero.

SHOOT & STORE

V popolnoma drugo smer pa so zapeljali s serijo Shoot & Store. To je serija spominskih kartic vseh možnih formatov minimalnih kapacitet s katerimi želijo uporabnike prepričati da je fotografiranje na digitalca povsem enakovredno fotografiranju na film.  Kartice bodo na voljo v vsaki trgovini ali trafiki, ko jih zapolnimo do konca jih odnesemo do fotolaboratorija in potem shranimo v kakšen predal ali škatlo. Razlika v filozofiji je predvsem v enkratni uporabi vsake kartice. Ko napolnimo eno (shranimo lahko do 100 fotografij) kupimo naslednjo in naslednjo....tako kot filme, brez potrebe po računalniku. Drugi aduti s katerimi ciljajo na kupce je nizka cena (10 oz. 15$) in dostopnost v skoraj vsaki trgovini v nasprotju z dosedanjo prakso, ko kartice dobimo samo v bolj specializiranih trgovinah.

Odzivi na SanDiskovo potezo so različni. Konkurenca, kot mi je uspelo izvedeti med pogovori, zastopa dokaj enotno stališče. Večinoma so mi zatrjevali, da je to samo praznjenje stare zaloge oziroma prevelika produkcija kar deloma priznavajo tudi pri SanDisku čeprav direktnega odgovora ne želijo podati.

Na tem mestu moram izrecno poudariti da se Shoot & Store kartice prav nič ne razlikujejo od klasičnih. Še vedno lahko vsebino enostavno pobrišemo in uporabljamo naprej. Razlika je v tem da SanDisk tega od vas ne pričakuje. Od kupcev želijo da kupujejo vedno nove, stare pa shranijo.

Moje mnenje je povsem pragmatične narave. Že sedaj ljudje izgubljamo CDje s fotografijami, že sedaj dostikrat ne vemo kam smo določeno stvar shranili, že sedaj nas skrbi dolgotrajna obstojnost trenutnih medijev za shranjevanje in kaj se bo zgodilo z novimi. Kdo nam lahko zagotovi, da so podatki shranjeni na flash karticah dolgotrajno obstojni? Kartico še toliko lažje nekam založimo?!

Po pogovoru s predstavnikom podjetja DATA RESCUE, ki se ukvarja z reševanjem podatkov na poškodovanih karticah, je za velike težave dovolj že kratek stik ali pa neko močnejše magnetno polje. Puff...

Sam se za tovrstno shranjevanje ne bom odločil dokler me nekdo ali nekaj ne prepriča v nesmotrnost mojih dvomov. Kljub vsemu me v tem trenutku še najbolj muči del naravovarstvenika v meni. Mar ni ravno ponovna uporabnost spominskih kartic ena najprivlačnejših lastnosti digitalne fotografije?

Na grafu lahko opazimo kako pomemben je za proizvajalce spominskih kartic trg mobilnih telefonov.

V veliki raziskavi, ki je obsegala kar 50 milijonov uporabnikov se opazi, koliko hitreje se nova tehnologija "prime" med uporabniki. Za radio se je potrebovalo kar 38 let, da je bil sprejet med večino uporabnikov. Za najnovejše mobilne telefone s kamero pa bo ta čas samo 3,5 let.

Za SanDisk je krepko najpomembnejši trg mobilnih telefonov. Vsi novi telefoni s foto kamero bodo potrebovali dodatno spominsko enoto.

Že v letu 2007, bo že dve tretjine fotofonov z možnostjo zajema fotografije. Med njimi več kot polovica z minimalno 2 milijona točkami.

Samsung je med prvimi ponudil fotofon z tremi milijoni točk, 3X-nim zoom objektivom, ki ga proizvajalec Pentax uspešno trži med mini kompaktnimi kamerami in mini SD 32MB spominsko enoto.

Rast prodaje digitalnih foto kamer in fotofonov. Foto kamere bodo leta 2007 dosegle svoj vrhunec 100 milijonov enot. Do tega leta pa bo med uporabniki že okoli 500 milijonov fotofonov.

Fotofoni z možnostjo zajema videa. Rast prodaje teh naprav pomeni zaradi potreb po večjem spominu tudi večjo rast pri proizvodnji spominskih enot. Na konferenci so nam povedali, da že sedaj obstajajo fotofoni s katerimi bi brez težav posneli konferenco in jo nato predvajali v zadovoljivi kakovosti na TV. Seveda pa bo preteklo še nekaj časa, da bo tehnologija pristopna in uporabna tudi pri nas.

V letu 2006 bo že 55% mobilnih telefonov imelo možnost snemanja podatka na izmenljive spominske kartice. Glede na dejstvo, da je slovenski trg izredno dojemljiv tako za digitalne foto kamere kot nove tehnologije v mobilni telefoniji, so te številke zelo realne tudi za naš trg.

Da pa nam na konferenci SanDisk niso govorili samo o fotofonih, govori tudi ta graf. Za njih je foto trg zelo zanimiv. Saj se prav tu med množico uporabnikov zahteva zahtevnejša tehnologija, predvsem pa spominske enote z večjimi kapacitetami in hitrostjo zapisa. V letu 2004 se predvideva prodaja dva milijona DSLR kamer. V letu 2007 pa že skoraj šest milijonov DSLR kamer.

Spominske kartice so z današnjo tehnologijo zmogle zapis na spomisnko enoto cca. 9 MB/sek.

SanDisk je z novo tehnologijo ESP dosegel veliko večjo pretočnost podatkov. Danes jim ta tehnologija že omogoča prenos 25MB/sek.