Članki


Intervju s predstavnikoma Olympusa. Toshifumi Nakano in Masaharu Hamada
By Matjaž Intihar, Aleš Borlak, Jernej Burkeljca
Sep 29, 2004, 18:34

 

Od leve: Miha Klepac, Olympus Slovenija, Toshifumi Nakano (general manager BCT R&D department), Masaharu Hamada (manager BCT R&D department), Matjaž Intihar in Aleš Borlak.

Prvi intervju smo opravili pri podjetju Olympus. Predstavnik Olympus Slovenija, Miha Klepac se je zelo potrudil. Na intervju je pripeljal ključna človeka razvoja in raziskav v podjetju Olympus. Po tradicionalni izmenjavi vizitk, njihovemu ogledu smo začeli s predstavitvijo. Nas je predstavil Miha. Predstavnika Olympus iz Tokija pa ste se kar sama. Oziroma, nižji po »činu« je predstavil oba.

Moje ime je Masaharu Hamada in sem manager BCT R&D department . Moj kolega je moj šef, Toshifumi Nakano (general manager BCT R&D department). Kličete pa naju lahko Mac in Toshi. Nekaj let sem delal pri Olympus v New Yorku zdaj pa sem šel nazaj v Tokio.

Matjaž: Pred predstavitvijo nove DSLR kamere E-300 nisem bil zaradi zgodovinskih dejstev povsem prepričan ali bo E sistem zaživel in obstal. Vendar zdaj vidim, da ste resno podjetje v DSLR razredu in s kamero E-300 kažete, da gre E DSLR razred naprej.

Zanima me zakaj ste predstavili nov koncept kamere brez pentaprizme s sistemom ogledal?

Mac:  E-1 smo najavili pred enim letom z namenom zajeti PRO tržišče in tam je pentaprizma skoraj obvezna. Od PRO kamere se pričakuje, da je narejena na določen tradicionalen način. Nova kamera E-300 pa je namenjena nižjemu consumer razredu in predvsem za novo generacijo kamere verjamemo da mora biti nekaj posebnega. Sony in Panasonic bosta verjetno v bližnji prihodnosti predstavila DSLR kamero spodnjega razreda in ko se bo to zgodilo bomo morali odgovoriti z novo kamero, ki bo morda imela EVF in to bo zahtevalo drugačno obliko.

Prav zaradi tega smo iskali nove tehnologije, da bi lahko omogočili novo obliko a hkrati še vedno ohranili optično iskalo. Če si pogledamo izdelke, ki jih bodo predstavile firme kot je Sony ali Panasonic se zavedamo da bomo potrebovali novo obliko.

Toshi: Želim povedati, da smo začeli z vizijo destrukcije tradicionalne oblike tipa kamer s pentaprizmo vendar je bilo zaradi tega zelo težko ohraniti optično iskalo. Pentaprizma onemogoča nadaljni razvoj novih digitalnih funkcij kot jih lahko imamo na kompaktnih kamerah razreda 8080. Ena takih je naprimer vrteč LCD, ki je v SLR kamerah nemogoč. Za izboljšavo nam ostaja še kup podobnih stvari. Če nebi porušili tradicionalne oblike bi lahko pozabili na vse skupaj.

Matjaž: Zanimiv komentar glede oblike z vidika uporabnikov nižjega razreda. Ti uporabniki prehajajo s kompaktnih kamer tipa 8080 in oblika jim bo že poznana tako da bo prehod veliko lažji. Sprememba je tako samo v možnosti menjave objektiva.

Mac: Kljub temu da bomo obliko v tem razredu razvijali naprej bomo ohranili tradicionalno obliko za PRO kamere kot je E-1 in njene prihajajoče naslednice. Imeli bomo dve različni obliki za dva različna tipa uporabnikov.

Matjaž: Mislim, da bo uporabnikom višjega razreda kompaktov ta oblika zelo všeč ker jim bo poznana od prej.

Mac: Dobivamo veliko zahtev za prenos raznih digitalnih tehnologij iz višjega razreda kompaktov v DSLR in vsekakor jih bomo pri razvoju kamer prihodnosti upoštevali.

Borlak: Kaj mislite da bodo kamere prihodnosti ponujale uporabnikom.

Mac in Toshi: smeh... top secret. Ze sedaj razvijamo nekatere nove tehnologije in funkcije, ki pa jih žal ne smemo izdati.

Borlak: Ali menite da bo v consumer razredu DSLR prevladal EVF ali tradicionalni optični. Omenili ste da bosta Sony in Panasonic predstavila DSLR z EVF zato me zanima če jim bo sledil tudi Olympus?

Mac: Za 8080 in podobne je EVF zelo zanimiv vendar bomo pri DSLR ostali na optiki.

Borlak: Kje so glavne omejitve razvoja? Ali je težje pisati primeren softver ali razvijati hardver npr. CCD?

Mac: Najpomembnejša stvar je razvoj senzorja saj zahteva veliko časa. Seveda so zelo pomembne raziskave trga da se ugotovi kaj je potrebno da se pripravi atraktiven DSLR vendar je razvoj senzorja bolj kritičen.

Borlak: Kam vlagate več marketinškega truda? V consumer razred ali PRO E sistem?

Mac: PRO E sistem nam je zelo pomemben saj smo s tem vzpostavili high end razred. Vendar to ne pomeni da bomo zanemarili ostalo.

Borlak: Kaj mislite narediti s stabilizacijo slike, ali se usmerjate k sistemu stabilizacije v ohišju ali optiki in ali lahko pričakujemo večje LCD zaslone na DSLR kamerah?

Mac: Ne vemo kdaj točno bomo vgradili sistem stabilizacije vendar vsekakor nameravamo narediti nekaj v tej smeri v bližnji prihodnosti. V nasprotju z Minolto menimo, da mora biti sistem stabilizacije zaenkrat vgrajen v objektivu. V bližnji prihodnosti bomo nedvomno delali na sistemu stabilizacije v objektivih vendar predvidevamo da se bo stabilizacija čez pet ali šest let morala preseliti v ohišje. Imamo določeno prednost ker je naš senzor manjši od APS velikosti in ga je bolj enostavno premikati.

Borlak: Naslednje leto pričakujemo naslednico E-1. Koliko megapikslov naj bi imela?

Mac: Število megapikslov nam sploh ne povzroča skrbi. Primarna zahteva za nas je iskanje kompromisa med hitrostjo delovanja in kakovostjo slike.

Borlak: Boste nov senzor razvijali skupaj s Kodakom ali oni poskrbijo za vse?

Mac: Nikakor nismo vezani na Kodak kot edinega dobavitelja senzorjev. Morda bo , vendar je lahko tudi katerikoli drug proizvajalec.

Borlak: Torej boste senzorje kupovali drugje in ne nameravate razvijati svojih.

Mac: Top secret, Yoshi bi vam rad postavil vprašanje... kaj mislite da si uporabniki želijo od Olympusa ali pa Canona? Kakšne funkcije, kakšno tehnologije v novih consumer kamerah.

A da kamera ob udarcu zrcala trese?

Matjaž: Predvsem majhno število funkcij, torej le najnujnejše. Vsaka kamera naj bo uvrščena na svoje mesto v naboru določenega proizvajalca. Nižji, srednji, višji razredi itd.

Mac: Torej menite da bi morale biti kamere nižjega razreda bolj enostavne?

Matjaž, Borlak: Seveda! Tovrstni uporabniki ne potrebujejo večine stvari.

Mac: kaj menite a velikosti E-300?

Borlak: Glede ergonomije in velikosti mi je bila dosedaj na tem sejmu najbolj všeč Minolta, potem novi Pentax. Velikost je kljub vsemu pomembna. Imate majhne objektive in z manjšimi ohišji kamer z enako funkcionalnostjo bi se res lahko oddaljili od ostalih. Olympus daje vtis da ima dva različna oddelka za oblikovanje in razvoj. Na eni strani so majhne in lepe kompaktne kamere, na drugi DSLR, ki bi lahko bili veliko bolj podobni manjšim hišnim izdelkom.

Matjaž: S tem se sicer ne strinjam saj je dosti uporabnikov, ki bi jih majhna velikost in lepši dizajn profesionalnih kamer morda prepričala, da niso namenjene resnim uporabnikom.

Morda bi lahko začeli z več razredi kamer kjer bi obdržali profesionalne kamere take kot so, potem kaj takega kot je E-300 in nek razred majhnih in lahkih, a hkrati ne tudi poceni, kamer. V kompaktnem razredu že imate tako razdeljene kamere. Mju je ta mini kompaktni višje cenovni in kakovostni razred.

Mac: Vendar imamo posebnost. Večina kupcev se ne zaveda problema prahu na senzorju vendar je Olympus edini, ki se s tem aktivno spopada. Vgradili smo indikator delovanja ultrazvočnega filtra za odstranjevanje prahu tako da vedno vedo ali filter deluje ali je morda odpovedal. Hkrati pa s tem začetnike opozarjamo, da ta problem sploh obstaja. Pri drugih proizvajalcih so taki uporabniki obsojeni na usluge servisnega centra pri nas pa so lahko brez skrbi in ne zapravljajo časa za vzdrževanje.

Borlak: Kako je ultrazvočni filter narejen?

Mac: Senzor je hermetično zaprt tako da do njega prah nikakor ne more priti. Pred tem hermetičnim prostorom je posebno stekelce, ki zaustavi prah in vse ostalo kar bi morda poškodovalo senzor. Prah se ob vklopu strese s tega stekelca pri 25KHz.

Matjaž: Verjeli ali ne, sam nimam problema s prahom. Svojega EOS D60 imam že tri leta, pa ga še nikoli nisem očistil prahu. Največji problem so sami uporabniki, ki nepravilno menjajo objektive, jih z nastavkom navzdol položijo na mizo, s tem poberejo veliko umazanije itd. Problem pa je v consumer razredu plastični bajonet. Plastika se ob vsakem nastavljanju na kovinski bajonet odrgne in delčki padejo tudi v kamero.

Mac: Tako je. Tudi mi smo že opazili, da imajo še najmanj problema s prahom prav PRO uporabniki. Prav zaradi tega, da se uporabnik E-300 z njim sploh ne bo obremenjeval smo tudi v to kamero vstavili ultrazvočni sistem.

Matjaž: Vse kar potrebujete za uspeh te kamere je dobra cena. In pohvalno, da ste tudi za nove objektive nižjega razreda za nastavek uporabili kovino.

Predstavnika iz japonske pazljivo poslušata nasvete za izboljšave.

Mac: Veseli smo da ste to opazili.

Borlak: Koliko novih objektivov lahko pričakujemo v naslednjem letu?

Mac: Počakajte. Toshi šteje ... 5.

Matjaž: Samo zoom objektivi ali tudi fiksni?

Mac: Tudi fiksni.

Matjaž: E-300 ima manjši problem. Ko se zrcalo odmakne vstran ima malenkost premočan udarec, ki zatrese kamero. Z bolj uravnoteženim zrcalom bi verjetno odpravili to slabost.

Mac & Toshi: Zelo presenečeno vzameta kamero v roke in preizkušata. Najlepša hvala za opozorilo.

Jernej: Manjši problem za nekoga bo morda postavitev gumbov preblizu iskala saj je malenkost nadležno upravljanje med gledanjem skozi iskalo.

Vsi: Za consumer uporabnika to zelo verjetno ne bo težava zato se s tem ni potrebno ukvarjati.

Mac: Kakšno ceno bi postavili E-300?

Matjaž in Borlak: Nekaj manj kot Canon 300D. Torej okrog 900 EURO. To ne pomeni da je slabša od 300D vendar je za uspešen prodor potrebna ugodna cena. Kljub temu, da je kot celota primerljiva z 300D je potrebno še nekaj več.

Borlak: Mogoče malenkost težaven zalogaj vendar... bilo bi zaželjeno da pride ven do decembra ko bodo ljudje kupovali darila. Januarja bo že prepozno.

Mac in Toshi: Zamišljeno razmišljata ali jim bo to uspelo in vprašata. Koliko bi jih pa v Sloveniji prodali v decembru, oziroma naslednje leto.

Od tu naprej pa je tekel pogovor v prijetno smer, ter predvsem v nekaj daljših vložkov smeha obeh japonskih predstavnikov. In to upravičeno. Številka, ki bi se prodala v Sloveniji je za njiju, ki razmišljata globalno tako smešna, da sta se prenehala smejati in pogovarjati med sabo šele, ko sta se spomnila na diktafone.

Skoraj dve uri trajajoč intervju ni v celoti povzet in zapisan. Manj pomembni detajli so izpuščeni, prav tako nekaj minutni samostojni pogovor Matjaža z Toshijem.

Vse kar je bilo povedano izven časa snemanja, pa bomo uporabili v naslednjih preizkusih ali razlage tehnologij.


© Copyright 2003 by e-Fotografija in DigiFot.com

Na vrh

 
Vpiši novico | e-Fotografija |  

Obnovljeno: Mar 9th, 2007 - 10:08:49