Prah na tipalu

Obljubljeno čiščenje tipala s piezo elementom, ki s pomočjo visokih frekvenc zavibrira prednji del "Low pass filtra" je treba preizkusiti v praksi. Kot pri preizkusu kamere Olympus E-1 in njenega sistema čiščenja tipala mi je zelo prav prišel plišati medvedek, ki tekom let na polici pridno zbira prah. Odprl sem zaklop kamere in močno naprašil tipalo. (priporočam, da sami takega preizkusa ne delate v tako veliki meri, kajti lahko da vas čaka drago čiščenje tipala in celotnega svetlobnega jaška na servisu). Canon je sedaj prvo steklo premaknil nekaj mm od tipala. Že zaradi tega je marsikatera drobna pika bolj zamegljena kot pri drugih kamerah. Posneto pri f/22.

Po prvem posnetku sem nekajkrat vklopil in izklopil kamero. V funkciji "Sensor cleaning" je bila funkcija nastavljena na auto. Zato se je sistem samočiščeja vklopil pri vsakem vklopu in izklopu kamere. Rezultat je opazen v smeri dobrega delovanja. Toda še vedno je na tipalu ostalo nekaj motečih smeti.

Še dvakrat sem preko funkcije v meniju "Clean now" opravil čiščenje. Razlika je, a minimalna.

Zato sem kamero še 10X vklopil in izklopil...

... in še deset krat. Razlika glede na prvi posnetek je že očitna, a vsi delci se niso odstranili. Nekateri so že močno prilepljeni na prednje steklo. (Uporabil sem tudi programski posnetek. Toda šele naslednjič bom lahko preizkusil njegovo vrednost, saj programa "Digital Photo Professional " pri testni kameri nisem imel na voljo).

Ker je ostalo le preveč prahu na tipalu, sem se poslužil klasičnega čiščenja s "Sensor Brush" čopiči.

Članek o čiščenju tipala s "Sensor Brush" čopiči.
http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_682.shtml

Po enkratnem čiščenju s čopičem mi je ostala samo še ena pika...

... ki pa je ob ponovnem izklopu/vklopu kamere izginila. Po tem močno pretiranem preizkusu lahko zatrdim, da se vam bo le redkokateri prašni delec tako močno prilepil na tipalo, da ga antistatična zaščita in piezo visokofrekvenčni element ne bi odstranila.

WB auto. Ob pozno popoldanski svetlobi pridih toplega tona ostane.

V popravku korekture WB "bele barve" se toplega tona iznebimo. A je stvar okusa, katera fotografija je všečnejša. Zamislite si "kalibrirani" zapis sončnega zahoda brez močnega pridiga tople rdeče/rumene tonske vrednosti.

Bliskavica na kameri nam omogoča odlično doosvetliti motiv in izničiti sence.

Kamera nam omogoča programske nastavitve korekture ostrine, kontrasta, saturacije barv (zasičenost), in premik tonov. Kaj boste izbrali? Na spodnjem primeru popravka ostrine lahko opazite razlike v kakovosti slike, ki je že delo programske rešitve katera se izvrši v Digic II procesorju. A na koncu lahko opazimo, da bo izkušeni uporabnik računalnika uporabil nastavitve 0 (torej brez korektur) in prišel še do višje kakovosti. Za najvišjo kakovost, če jo potrebujete in še bolj pomembno, če znate pravilno obdelati datoteko pa uporabite RAW zapis.

Razlika v obdelavi slike med digitalno kompaktno in DSLR kamero.
http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_716.shtml

Nastavitev ostrine v funkciji "Detail Set." od 0 do 5. Razlika v ostrini je očitna. Standardna vrednost, ki je že nastavljena v kameri pod "Standard" je 3.

Močno opazna razlika v ostrini pod nastavitvijo 0 (zgoraj) in 7 (spodaj).

(Po obdelavi z računalniškim programom). Toda če ste posnetek zajeli pod nastavitvijo 0 (zgoraj), imate kasneje v računalniškem programu možnost kakovostnejše dodatne obdelave. Opazna je razlika predvsem v manjših detajlih v kovancu, ter močnejših tonskih vrednostih in tudi črke še niso začele izgubljati tonskih vrednosti v kontrastu s podlogo. Tudi sliko, ki je bila posneta pod 7 sem delno še ostril s programom, a rezultata kot je brez dodatnega ostrenja v kameri ni moč več doseči. Določeni podatki so se pri elektronskem ostrenju v kameri že izgubili.

2X-na povečava zgornjega primera, za lažje razpoznavanje detajlov in oceno.

Zaključek

Canon je z novo kamero zopet pokazal (trg se je že odzval pozitivno), kakšno kamero je treba dati na trg, da zadovolji kupce in samega sebe kot proizvajalca. Kupca s še zadovoljivo količino in kakovostjo tehnologije ter ceno, proizvajalca pa s tržnim deležem in možnim zaslužkom. Opaža se, da se drugi proizvajalci še niso približali Canon-u po teh dveh medsebojno pogojenih merilih.

Večina jih ponuja enako ali celo manj za več denarja. In težava, zaslužiti za nov razvoj je tu. Nekateri pa ponujajo celo več opreme poleg kamere, za manj denarja. Kar pomeni, da samemu proizvajalcu zopet ostane manj, kupec pa glede kakovosti in uporabnosti ni dobil nič več. In prav v tem delu je Canon že vsaj 25 let najmočnejši. Z obilico lastnih patentov nam lahko nudijo tehnično zmogljivo kamero za solidno ceno. Ni zaman, da so celo drugi v svetu po prijavljenih patentih.

EOS 400D je vsekakor kamera, ki lahko navduši. Seveda, predvsem hobi fotografa. Vendar vseeno v premislek. Če ste zahtevnejši in fotografirate več, vam je lahko EOS 400D samo kamera za učenje digitalnega sveta ali kot druga kamera poleg zmogljivejše. Nikakor pa ne razmišljajte, da je EOS 400D kljub nekaterim izboljšavam (10M točk) ali celo nekaterim enakim tehničnim rešitvam (AF sistem) naproti EOS 350D, že primerljiva z EOS 30D, če ste imeli željo poseči po njej. Z EOS 400D je bolj nerodno rokovati. Tudi samo delovanje predvsem glede hitrosti se ne more primerjati z EOS 30D. Nič ni drugače kot v analogni tehniki. Vsaka kamera ima svoj "namen" in ciljne uporabnike.

Canon EOS 400D pa ima namen postati vodilna kamera pri uporabnikih, ki si kupujejo svojo prvo DSLR kamero, oziroma za tiste, ki iz kompaktnih kamer prehajajo v naprednejši SLR svet fotokamer.