Foto Učilnica


Osnove in tehnike fotografiranja XV.del / Efekt rdečih oči
By Matjaž Intihar
Oct 4, 2006, 07:00

 

Navidezna preprostost delovanja s kamero in takojšen pregled fotografij na zaslonu kamere sta mnogim družinskim fotografom namesto lažjega fotografiranja prinesla pravo prekletstvo. Vse več fotografov je s svojimi digitalnimi fotokamerami nezadovoljnih. Težavam ni ne konca ne kraja. Slike na papirju so slabe kakovosti, ni pravih barv, zasloni sploh ne prikažejo realnih slik, digitalne kamere SLR so še slabše od kompaktnih, avtomatika sploh ne deluje pravilno in, poglej čudo nesrečno, ni datuma na slikah, portreti imajo rdeče oči... Naj vam digitalna foto kamera ne vzame volje do fotografiranja. Spoznajte kamero kot tehniko obdelave slike in kakovostna fotografija ne bo le večna želja.


Učinek rdečih oči

 

Človeško oko fotografi radi primerjamo z objektivom. Digitalizacija je v fotografiji privedla do še večje primerljivosti objektiva z lečami (s prednjim delom očesa, z lečo) in zaslonko (zenico ali iris), s tipalom (z mrežnico ali retino), prenosom podatkov (z optičnim živcem) in procesiranjem podatkov, videnjem slike na zaslonu TFT (v možganih, z našim psihološkim pojmovanjem slike). V celotnem procesu je veliko odvisno od pravilnosti delovanja objektiva (napake leče), prenosa podatkov (po optičnem živcu) ter seveda razumevanja, kaj vidimo ob prihodu podatkov v naš center za vid (možgane).

Digitalizacija je v fotografiji privedla do še večje primerljivosti objektiva z lečami (s prednjim delom očesa, z lečo) in zaslonko (zenico ali iris), s tipalom (z mrežnico ali retino), prenosom podatkov (z optičnim živcem) in procesiranjem podatkov, videnjem slike na zaslonu TFT (v možganih, z našim psihološkim pojmovanjem slike).

 

V knjigo e-Fotografija (2001) sem že vključil poglavje o psihološkem vidiku videnja barv. Razložil sem, da je od našega pravilnega videnja in predvsem razumevanja barv odvisno, kaj in kako vidimo ter kateri so detajli motiva v fotografskem smislu. To nam da vedeti, da v fotografiji ni meril pri določanju kakovosti, kot jih poznamo v tehničnih vejah izpisa fotografije. Oziroma tehničnega merjenja niti ne moremo narediti. Fotografija iz fotokamere nam je lahko samo všeč ali pa ne. Lahko da ima druga oseba povsem drugačno mnenje o kakovosti slike, pa naj bo to zaradi zajetega motiva ali pa tehnične kakovosti. Za vse razlike med nami pa v celoti poskrbi oko z vsemi svojimi lastnostmi ter s centrom za v vid v možganih, ki poskrbi za procesiranje in pozneje dojemanje slike. Da pa je vse glede privlačnosti slike še bolj zapleteno, lahko rečemo, da povsem osebno psihološko dojemanje, ki je močno povezano z našim razvojem že od otroštva, poskrbi za končno, povsem osebno oceno.

 

Torej sta naše oko in procesiranje v centru za vid s povsem osebno noto dojemanja videnega v fotografiji zelo močna dejavnika, brez katerih ni pogleda na fotografijo in njenega dojemanja. Oko pa ima vrsto napak, ki jih poznamo že iz poznavanja optike. Astigmatizem, neostrina, zaslepljenost, koma ipd. so napake, ki jih bomo prepoznali tudi na objektivih, saj se tudi tam dogaja, da se od objektiva zahteva samo vrhunski zapis brez napak.

Če je v abientu dovolj svetlobe, naj bo naravna ali umetna do efekta rdečih oči ne bo prišlo.

 

Oko pa ima za fotografa še eno veliko napako. V normalnem pogledu na motiv se naša zaslonka (zenica ali iris), ki je pred lečo v očesu, zadovoljivo hitro zapira in odpira glede na svetlobne pogoje. Ko pa fotograf pri fotografiranju osebe v slabših svetlobnih pogojih uporabi dodatni izvor svetlobe (bliskavico), je hitrost močne svetlobe iz bliskavice (300.000 km/sek.) prehitra, da bi se naša zaslonka (iris) sploh odzvala in se v nekaj tisočinkah sekunde zaprla. In zakaj ni reakcije? Močnejši tok svetlobe gre najprej skozi odprto zenico (iris), šele nato na mrežnico (retino) in z nje po živcu v naš center za vid, ki pošlje podatke nazaj, da se očesna zaslonka (iris) zapre. Torej imamo v primeru, ko smo v prostoru z malo svetlobe, in da sploh lahko dojemamo okolico, močno odprto očesno zaslonko (iris). Tako imamo ob trenutnem vpadu močnega hitrega svetlobnega toka iz bliskavice, ki traja pribl. 1/10.000 sek., še vedno v celoti odprto zenico (iris). Ta se zapre šele, ko je bliska že konec. Naredite preizkus pred ogledalom. Imejte samo toliko svetlobe, da še vidite svoje oko oziroma odprtost zenice. Nato prižgite luč. In videli boste, kako zelo počasi se zenica (iris) odziva in zapira.

Kadar fotografiramo osebe s svetlimi očmi bo do efekta rdečih oči prišlo še hitreje.


Kadar fotografiramo portret pri dnevni svetlobi uporabimo bliskavico za doosvetlitev delov v senci. V tem primeru zaradi zaprtih zenic ne prihaja do efekta.

 

Kadar fotografirate ponoči brez visoko dvignjene dodatne bliskavice ne bo šlo. Kompaktne kamere pa nam bodo hitro zapisale rdeče pike.

 

Vgrajene bliskavice na kameri pa so zelo blizu optični osi objektiva. Zato je odbita svetloba od očesne mrežnice (retine) in iz odprtega očesa neposredno prenesena na tipalo. Močna odbita svetloba iz mrežnice pa ni bela kot iz bliskavice, ampak je bil del svetlobnega spektra ob stiku z mrežnico ujet (absorbiran), in slika nam pokaže učinek rdečih oči.

 

Zakaj? Mrežnica (retina) je prekrvavljena prek tankih žilic. Če s svetlobo žarnice posvetite v očesno ozadje (mrežnico, retino), se odbije svetloba, ki, če jo s povečevalnim steklom povečamo, pokaže temno oranžno svetlobo. Tisti, ki so že pogledali notranjost našega očesa na tak način, pravijo, da vidimo svetlečo oblo neznanega planeta. In tako se bela svetloba iz bliskavice vrne kot rdeča svetloba in procesiranje podatkov iz tipala jo kot tako prenese tudi na zaslon.

Kljub predbliskom pa je pri kompaktni kameri prišlo do efekta rdečih oči. Treba bo uporabiti program za odstranjevanje efkekta.


Tudi če ne gledate direktno v kamero bo odboj svetlobe iz notranjosti očesa prenesel obarvano svetlobo.


V foto kameri pred fotografiranjem v temnih prostorih vklopite bliskavico v način delovanja predbliska ali doosvetlitve, če kamera uporablja majhno lučko za doosvetlitev.

 

In smo tu, pri jezi fotografa nad fotokamero

 

Učinek rdečih oči se torej pojavi, kadar se močna neposredna bela svetloba iz bliskavice, ki je skoraj pri vseh kompaktnih kamerah zelo blizu optični osi objektiva, vrne skozi objektiv na tipalo. Takrat se vrnjen rdeč barvni spekter (drugi so v stiku z retino absorbirani) pokaže tudi na fotografiji.

 

Že do zdaj zapisani podatki nam nakažejo prve rešitve. Oko (natančneje iris oz. zaslonka očesa) ne sme biti močno odprto, kar pomeni, da mora že pred bliskom več svetlobe padati v oko, da center za vid zapre iris še pred proženjem in bo učinek rdečih oči izničen. Oziroma, svetloba, ki bo padla v odprto oko, ne sme biti v enaki optični ravni, kot je center objektiva, in ostra neposredna svetloba ne bo zarisala kontrastnih dobro vidnih rdečih pik.

Večina kamer nam omogoča preko dodatnega izvora svetlobe ali predbliskov izničiti efekt rdečih oči. Ob močni direktni svetlobi se nam zenica skrči in do efekta rdečih oči ne bo prišlo tako kmalu. Res pa je, da smo v takem načinu fotografiranja opaženi.

 

Že bližnja svetloba sveče poskrbi, da se bodo zenice zaprle v zadostni meri.

 

Ob uporabi dodatne bliskavice, ki je zadovoljivo visoko dvignjena nad kamero do efekta rdečih oči ne bo prišlo.

 

V najbolj kritičnih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo še višje. Lahko je s posebnim kablom pritrjena na kontakt kamere, sodobnejše kamere pa že omogočajo brezvrvično proženje bliskavice.

 

Fotografi poznamo za izničenje učinka rdečih oči več rešitev. Dve sta vam znani že iz navodil za uporabo kamere. Precej proizvajalcev opiše težave in rešitve zanje.

Če je mogoče, naj bo v prostoru več svetlobe, torej prižgite dodatne luči, da se bo zenica bolj zaprla. Oseba naj gleda neposredno v izvor svetlobe. To pa ne pomeni, da mora gledati v stropno luč, medtem ko jo fotografirate. Poizkusite najti kak izvor svetlobe za svojim hrbtom.

Druga možnost je, da si pomagamo z dodatno osvetlitvijo portreta prek kamere. Vse današnje sodobne kamere v funkciji delovanja z bliskavico nudijo možnost vklopa dodatne doosvetlitve ali predbliska. Če je le mogoče, naj oseba gleda v lučko ali predblisk za doosvetlitev, ki posledično povzroči zaprtje zenice pred glavnim bliskom.

Dodatna rešitev je lahko tudi dvig občutljivosti tipala prek nastavitev v kameri, in dodatne svetlobe bliskavice niti potrebovali ne bomo. Prav tako lahko izkoristimo objektive z večjo svetlobno močjo ali daljši čas osvetlitve.

 

Naprednejši fotografi pa dobro vedo, da se v prostorih z malo svetlobe pri fotografiranju oseb nikoli ne uporablja bliskavica, ki je vgrajena v kameri. Ti fotografi (če je sploh potrebno, saj je svetloba bliskavice zaradi frontalnega osvetljevanja ena izmed najmanj uporabnih) si pomagajo z dodatnimi bliskavicami, ki so veliko bolj odmaknjene od optične osi objektiva. (Ni malo »novodobnih« fotografov, ki se čudijo, da kamere za nekaj tisoč evrov nimajo že bliskavice). Teorija govori, da naj bi bil izvor svetlobe odmaknjen vsaj 1/20 oddaljenosti motiva od kamere. Če fotografirate portret, ki je oddaljen en meter (ta oddaljenost je sicer redka), je to 5 cm. Večina današnjih kompaktnih kamer ima bliskavico oddaljeno od optične osi manj kot 5 cm. Tako že vemo, da se z manjšimi kompaktnimi kamerami težko izognemo učinku. Kamere z daljšimi goriščnicami sicer omogočajo dvig bliskavice nekaj centimetrov nad kamero. Toda z njimi lahko fotografiramo portret tudi s treh ali štirih metrov oddaljenosti, bliskavica pa bi morala biti dvignjena nad optično osjo objektiva pri štirih metrih vsaj 20 cm.

 

Naslednja možna rešitev je obračanje glave izvora svetlobe (kar omogočajo dodatne bliskavice), da dosežemo odboj svetlobe od sten ali stropa in s tem posledično še večji kot vpada in predvsem močno razpršeno (ne neposredno) svetlobo v oko.

V najbolj kritičnih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo še višje. Lahko je s posebnim kablom pritrjena na kontakt kamere, sodobnejše kamere pa že omogočajo brezvrvično proženje bliskavice.

Če boste upoštevali opisane nasvete, se na vaših fotografijah ne bo tako hitro pojavil učinek rdečih oči.

Pri kompaktnih kamerah je bliskavica preblizu optični osi objektiva.


Zato je treba pri teh kamerah v temnejših prostorih uporabiti možnost doosvetlitve ali predbliska bliskavice.

 

Tudi nekatere kompaktne kamere nam omogočajo dodati dodatne bliskavice. Uporabite jih če fotografirate portret v slabih svetlobnih pogojih.


Še najlaže se rešimo efekta rdečih oči, če poskrbimo za odbito svetlobo. La ta je že tako razpršena, da bo tudi v popolni temi zelo redko prišlo do efekta rdečih oči.

 

Mala vgrajena bliskavica je samo nekaj cm oddaljena od optične osi objektiva. vgrajena pa skoraj 10cm. Z njo smo skoraj v vseh primerih rešeni težav efekta rdečih oči.


SLR kamere nam omogočajo dodati dodatno bliskavico, ki je zaradi višine nekaj cm nad vgrajeno.

 

 

stran2

 

 


© Copyright 2003 by e-Fotografija in DigiFot.com

Na vrh

 
Vpiši novico | e-Fotografija |  

Obnovljeno: Mar 9th, 2007 - 10:08:49