Olympus nam v svojem razredu »mju«, majhnih kamer v aluminijasten ohišju nudi kar pet modelov. Od mju 600, mju 700, mju 720SW, mju 800 in mju 810. Kameri mju 600 in mju 800 sta bili predstavljeni že lani avgusta. Ostale tri v letošnjem februarju. Po pred dnevi predstavljeni kameri mju 720SW, tokrat predstavljam mju 810.

Če sem za mju 720SW zapisal, da se je zaradi svoje specifične uporabniške vrednosti v obliki močno oddaljil od »mju« evolucijske oblike, pa je mju 810 oblikovno zopet v liniji novih »mju« modelov. Naproti mju 720SW ne nudi možnost fotografiranja pod vodo, ali odpornost na močne udarce, a vseeno mju 810 ohranja odlične lastnosti »mju« kamer, ki jo poznamo že iz analognih »mju« modelov. Zaščita ohišja »ALL-WEATHER« kot jo označuje Olympus, nam nudi možnost brezskrbnega delovanja s kamero v visoki vlagi, dežju, snegu ali tam kjer je veliko prahu. Vsekakor je ta lastnost dobrodošla vsakemu uporabniku in dober »trgovski faktor«.

Naproti primerljivemu modelu mju 800, ima mju 810 predvsem elegantnejše ohišje in za mini kamere kar krepko pomanjšano ohišje. Kamera mju 810 je velika 97x56x23mm in z baterijo težka 185g. Ohišje je iz matiranega aluminija in z dobro ergonomijo, predvsem pa z maloštevilnimi gumbi in predvsem zadovoljivo enostavnim upravljanjem preko MENU-ja. Prav v tem zadnjem elementu je Olympus pri prejšnjih kamerah znal pretiravati in kameri dodal veliko množico dodatnih funkcij, ki pa so samo begale fotografa. Vemo, kompaktne kamere so namenjene predvsem družinskemu, popotniškemu ali poslovnemu fotografu, ti pa ne potrebujejo oziroma jih množica dodatnih nastavitev še celo moti. Tako je sedaj mju 810 mnogo bolj prijazna kamera, še toliko bolj zaradi dejstva, ker ima MENU tudi v slovenskem jeziku. To lastnost in predvsem napor naših predstavnikov Olympusa je treba pohvaliti.

Na prednji strani je objektiv s 3X-nim optičnim razponom goriščnic (35–105mm ekv.35mm) s svetlobno močjo f/2.8 do f/4.7. Objektiv je v izklopljenem stanju kamere dobro zaščiten. Ko pa kamero prižgemo, gre hitro iz kamere, vendar je s tem nezaščiten. Ohišje objektiva je iz plastike in nič kaj robustno naproti ohišju kamere. Levo nad objektivom so tri luknjice za katerimi je mikrofon, povsem zgoraj levo pa je bliskavica (je dobro postavljena, da je ne zakrijemo s prstom) in dioda, ki opozarja na delovanja samosprožilca.

Na zgornjem delu kamere sta samo manjši gumb za vklop/izklop kamere in desno od njega večji dobro postavljeni gumb za proženje.

Leva stran kamere je prazna, desna stran pa ima nastavek za zapestni trak in za manjšim plastičnim zatičem vhod za USB/DC/AV.

Na zadnjem delu kamere je 2,5 palca velik zaslon z odlično ločljivostjo 230.000 točk in desno od njega osem dodatnih gumbov. Zgornji služi za premik med goriščnicami, sledi vrteči gumb za nastavitev pregleda slik, programske in scenske (20) načine zajema, vklop video zapisa in možnost delovanja preko notranjih navodil. Navodila so v slovenskem jeziku in manj izkušenemu fotografu lahko nudijo boljši zajem motiva, oziroma preko navodil se seznani s potrebnimi nastavitvami za višjo kakovost končne slike. Očitno se je Olympus odločil čimbolj se približati uporabniku. In če sem se še lansko leto čudil, zakaj toliko nastavitev v kompaktnih kamerah je z novimi »mju« kamerami zavel nov veter.

Sledi gumb za vstop v MENU, desno je gumb za vklop »elektronske« stabilizacije slike. V tej funkciji kamera poskrbi za avtomatski dvig občutljivosti in s tem za še zadovoljivo kratek čas osvetljevanja. Seveda pa naproti »optični« stabilizaciji z višjim ISO dobimo zaradi izrazitejšega šuma slabšo kakovost fotografije. Toda kot sem že podal v članku »Kompaktne digitalne kamere so našle svojo pot«, le koliko družinskih fotografov bo to razliko opazilo kot močno moteč element. Za večino družinskih fotografov je najbolj bistveno sploh zajeti posnetek. Nato sledi štirifunkcijski gumb (EV korektura, bliskavica, makro, samosprožilec/služi tudi za izbris slike pri pregledu) in v sredini gumb za vklop funkcij oziroma potrditev nastavljene lastnosti v meniju. Povsem spodaj sta gumba za preklop informacij na zaslonu (linije, histogram) in izbris posnete slike.

Spodnji del kamere nudi navoj za stojalo, zvočnik in vratca za katerimi sta baterija in xD pomnilna kartica.

Olympus je novim kameram dodal funkcijski gumb s katerim hitro pridemo do najpomembnejših nastavitev. Na zaslon si lahko prikličemo tudi linije za lažje kadriranje in uravnavanje horizonta.

Tudi mju 810 je že iz skupine novih kamer, ki imajo vse nastavitve v slovenskem jeziku.

Osnovni motiv

100ISO, izrez 1:1.

100ISO, izrez 1:1. Solidna ostrina tudi na rovih.

400ISO, izrez 1:1.

400ISO, izrez 1:1.

1600ISO, izrez 1:1.

1600ISO, izrez 1:1.

3200ISO, izrez 1:1.

3200ISO, izrez 1:1. Pri tej občutljivosti se ločljivost kamere zmanjša na 3M točk. Zato je manjši tudi izrez.

3200ISO. Šum je izrazit, toda kamera nam omogoča sploh zajeti posnetek v zelo slabih svetlobnih pogojih.

Slika posneta pri 400ISO. V normalnih povečavah je šum povsem neizrazit.

Šele pri večjih povečavah (na papirju pri A4) bi opazili večjo razliko med 100ISO (levo) in 400ISO (desno).

Kamera nam omogoča digitalno stabilizacijo sliko.

Pri tem izrezu zgornje fotografije je levi posnetek posnet pri 100ISO in desni po vklopu digitalne stabilizacije pri 500ISO. Pridobili smo več šuma, vendar je posnetek manj stresen in pri normalnih povečavah za naš družinski album še vedno dobre kakovosti.

Makro posnetek pri 800ISO.

3200ISO. V desnem delu je izrez 1:1. Kamera s svojimi algoritmi močno poseže v odpravo šuma. Tudi pri kameri mju 810 se že vidi, da je namenjena družinskim fotografom, ki si želijo zajeti sliko v mnogih svetlobnih pogojih in niso občutljivi na gledanje fotografij skozi lupo, oziroma ocenjevati sliko močno povečano na računalniškem zaslonu. S kamero mju 810 boste dobili solidno fotografijo tudi pri 3200ISO, seveda do povečave 10x15cm. Pomembno je, da fotograf sploh lahko zajame motiv in si s tem ohrani spomine.

Razlika v zapisu med 200ISO (levo) in 3200ISO (desno). Če primerjave gledamo iz domene fotografije za domači foto album in če vemo kakšne prednosti nam tako visoko občutljivost prinaša, potem je tako visoka občutljivost za marsikoga odlična uporabniška vrednost, ki dviguje širino uporabe kamere mju 810.

Zaključek

Olympus je s kamero mju 810, kot ostalimi novimi »mju« kamerami vsaj po mojem mnenju naredil velik korak naprej. Ne v smislu ohišja, kakovosti slike ali hitrosti delovanja, saj teh lastnosti družinski, poslovni, popotni fotograf v kompaktnem razredu ne išče več. Prav tako je v tem razredu mini kamer že veliko dobre primerljive konkurence.

Olympus se je z mju 810 (kot z mju 700 in mju 720SW) predvsem v prvi vrsti povsem približal uporabniku. Kljub enostavnosti uporabe MENU-ja pa so pri Olympus še bolj poenostavili uporabo samih funkcij. Kamera ima nastavitve v slovenskem jeziku, prav tako vodič, ki nam v slovenskem jeziku pove zakaj je funkcija uporabna in z možnostjo vklopa njene uporabe. Kar pomeni, da je kamera namenjena vsem družinskim, popotniškim in poslovnim fotografom, ki se ne želijo ukvarjati s kamero ampak zgolj fotografirati in obenem še vedno dobiti zadovoljive fotografije za družinski album, pregled slik na zaslonih ali projektorju.

Olympus sedaj predstavlja svoje »mju« kamere s sloganom »ponoči se dogaja«! Že pogled na ISO nastavitve nam pove zakaj tako. Kamera nam omogoča delovati vse do 3200ISO občutljivosti. Torej dejansko lahko fotografiramo tudi ponoči ob slabi svetlobi oziroma na raznih večernih zabavah, kjer je fotografiranje s kompaktnimi kamerami vse bolj popularno. Vse do 1600ISO lahko fotografiramo v najvišji ločljivosti 8M točk. Šele ko kamero preklopimo na 3200ISO se nam ločljivost avtomatsko zmanjša na 3M točk. V tej občutljivosti kamera pretvarja sliko iz več točk, zato se ločljivost zniža, a še vedno je zadovoljiva za velikost slike 10x15cm ali za pregled čez celoten zaslon.