Članki


Malo drugačen pogled na podvodno fotografijo
By Borut Furlan
May 10, 2006, 11:03

 

Malo drugačen pogled na podvodno fotografijo

 

Kot rednemu obiskovalcu spletne strani e-Fotografija in podvodnemu fotografu s 27 letnimi izkušnjami je name pritegnil pozornost Matjažev članek "Zaščitno ohišje za vašo kamero!". Kmalu po tem ko sem ga prebral, sem Matjažu napisal e-mail v katerem sem mu hotel predstaviti še moj pogled na podvodno fotografijo. Matjaž pa me je v odgovoru prosil, naj za njegovo stran napišem prispevek o tem.

 

Bistvo Matjaževega sporočila je bilo, da ni bila podvodna fotografija še nikoli tako enostavna in množična kot danes, v obdobju poceni kompaktnih digitalnih kamer in zaščitnih ohišij zanje. S tem se popolnoma strinjam. Bistvo mojega odgovora pa je bilo: "Še nikoli ni bilo na svetu toliko slabih podvodnih fotografij, kot danes...." Internet je danes preplavljen s sivozelenimi medlimi slikicami rib, slikanih v hrbet ali v rep in potapljačev, ki po pozah bolj spominjajo na kljukaste križe, kot na obiskovalce modrega sveta. Slike so brez vsake vizualne moči ali sporočilne vrednosti. Te slikice  so večinoma last avtorjev, ki v filmskih časih ne bi nikoli prijeli za kamero in se z njo spopadli s fizikalnimi zakonitostmi, ki vladajo v podvodnem svetu, ali pa prečitali kakšen članek na temo fotografske kompozicije. Saj ni v tem nič napačnega (tako kot ni nič napačnega, če brez vsakega smisla za kompozicijo fotografiraš rojstni dan svojih otrok), samo lepo vas prosim, ne imejte se za "podvodne fotografe"!

 

 

Med novodobnimi digitalnimi "podvodnimi fotografi", predvsem mlajše generacije, na splošno vlada prepričanje, da se z digitalno tehniko lažje naučimo podvodne fotografije, ker je slikanje zastonj, ker ni treba kupovati dragih filmov in ker lahko slikamo in slikamo in slikamo, dokler so baterije polne in je še kaj prostora na kartici. Ali je temu res tako? Moje osebno mnenje je ravno nasprotno. Digitalna fotografija je (lahko) potuha, da ljudje škljocajo in škljocajo in nazadnje naškljocajo na stotine (pod)povprečnih slikic, ki jih v filmskih časih ne bi bilo - in to ravno iz razloga, ker je film drag! Filmski fotograf še kako premisli, kdaj stisne sprožilec. Ali so vsi fotografski parametri optimalno naravnani? Vse desetkrat premisli, vse preveri in skoncentrira se na tisto odločujočo desetinko sekundo, ko ima posnetek največjo izrazno moč. Dobro se zaveda, da je boljši en vrhunski posnetek, kot sto povprečnih, ki so "zastonj". Sploh pa me zanima, komu se da potem doma pregledati tistih sto podobnih posnetkov in med njimi poiskati najboljšega? Ko se vrnem s potovanja in pregledujem svojih 80 do 100 poslikanih filmov, mi je to velika muka. Nikakor si ne znam predstavljati, da bi moral izbirati med 10.000 ali več digitalnimi posnetki!

 

Seveda ima digitalna fotografija prednosti pred klasično. Toda sprašujem se, kdo jih izkorišča? Kdo natančno pregleduje histogram po vsakem posnetku, ali pa preverja ostrino z zumiranjem slikice na monitorju? Kdo slika v RAW formatu, ki ga potem doma v računalniku "razvije", da iz kamerinega senzorja "iztisne" največ kar je možno? Kdo je že prišel do spoznanja, da je v bistvu lažje optimalno eksponirati diapozitiv, kot pa digitalno sliko, ker ima digitalna kamera ožji dinamični razpon in vse prehitro izgubimo informacije v svetlih in temnih delih slike? Filozofija: "Zdaj bom na hitrico pofotkal, potem pa že doma obdelal v Photoshopu" se mi zdi zelo napačna. Če želimo kvaliteto, moramo glavnino dela opraviti s kamero!

 

 

Podvodna fotografija ni enostavna zadeva. Optično-fizikalne lastnosti vode so bistveno drugačne kot lastnosti zraka. Opisovanje fizikalnih razlik med vodo in zrakom bi krepko preseglo obseg tega prispevka, zato naj na kratko povzamem, da je voda fotografski optiki zelo "neprijazen" medij in edini način za uspešno podvodno fotografijo je ta, da zreduciramo pot svetlobe med objektom in objektivom na minimum in da si s seboj "prinesemo barve" (daljše valovne dolžine (rdeča, rumena) se pod vodo veliko hitreje absorbirajo kot krajše (modra, vijolična) - kar imenujemo selektivna kromatična absorpcija). Prvi problem rešimo z uporabo ekstremno širokokotnih objektivov kadar slikamo podvodni ambient ali z uporabo makro objektivov, kadar slikamo drobne motive. Drugi problem rešimo z uporabo podvodne bliskavice. Tu pa se ponovno zatakne - uspešne podvodne slike so samo tiste, kjer je objekt osvetljen s svetlobo bliskavice od strani in ne frontalno (kot je to običajno v nadvodni fotografiji), ker je v vodi, tudi najbolj čisti, suspendiranih nešteto delcev (dvignjen pesek, večji plankton...), ki se zasvetijo v svetlobi bliskavice in se kot (zelo moteče) bele pikice zabeležijo na sliki. Zaradi teh dveh glavnih problemov je podvodna fotografija veliko bolj odvisna od dobre opreme, kot (skoraj) katerakoli druga veja fotografije.

 

 

Dobra oprema pomeni zrcalnorefleksna kamera (popolnoma vseeno je ali je filmska ali digitalna) v kvalitetnem (aluminijastem) podvodnem ohišju, ekstremni širokokotnik (v prvi vrsti "fish-eye" (ribje oko) objektiv!) s pripadajočo stekleno 180o kupolo, makro objektiv in dve podvodni bliskavici. Kdor hoče narediti dobro podvodno fotografijo, naj kar takoj pozabi na digitalne kompakte v zaščitnih ohišjih z vgrajeno bliskavico! (To sem napisal zato, ker me vse prevečkrat mladi fotografi sprašujejo, kaj naj naredijo, da bodo izboljšali svoje podvodne fotografije...). Taka oprema seveda nikakor ni poceni, ampak brez začetnega vložka ne bo dobre fotografije. Vsakemu je jasno, da z Yugotom ne moreš konkurirati v Formuli 1, ne razumem pa, kako da ni (vsakemu) jasno, da z digitalnim kompaktom ne moreš narediti vrhunske podvodne fotografije!

 

 

Fotograf, ki je v filmskih časih imel na istem kosu filma posnetke z zimskih in poletnih počitnic, ki ne želi vedeti ničesar o sami tehniki fotografiranja, ki je zadovoljen z gledanjem slik na računalniškem monitorju ali pa z natiskanimi fotografijami formata 15 x 10 cm, ki ne opazi razlike med nekontrastnimi podvodnimi slikami z izpranimi modrikastimi barvami in fotografijo posneto s pravim širokokotnikom, ki ga ne motijo bele pikice razpršene po celi sliki, ki mu je glavno, da se na sliki za silo prepozna škarpena ali pa njegov potapljaški kolega, naj ne izgublja časa, ampak si naj takoj kupi digitalnega kompakta in zanjo ustrezno zaščitno ohišje, saj je ustvarjen kot nalašč zanj. Vsi tisti fotografi, ki bi pa radi ustvarili lepo podvodno sliko, tehnično korektno in z izrazno vrednostjo, bodo morali kupiti SLR (analogen ali digitalen) in ustrezne objektive, med katerimi bo moral biti tudi ekstremni širokokotnik, najbolje kar "fish-eye".

 

 

Digitalni kompakti so sicer krasna stvar za družinske in njim podobne fotografe, od njih pa nikakor ne smemo pričakovati dobrih podvodnih slik. Glavne pomanjkljivosti kompaktov pred zrcalnorefleksnimi kamerami za podvodno fotografijo so:

  • Majhen senzor z majhnimi piksli ima nizko občutljivost in naredi slike z veliko šuma pri nekoliko višjih občutljivostih.
  • Fiksni objektiv ima običajno zelo ozek zorni kot. Kljub možnim širokokotnim predobjektivom lahko na nujno potrebni 180o ribje oko objektiv pozabimo.
  • Vgrajena bliskavica je blizu objektiva in objekte osvetli frontalno - najslabša možnost v podvodno fotografiji! Difuzorji pred bliskavico so zgolj "pesek v oči", ki problem morda nekoliko omilijo, nikakor pa ga ne odpravijo. (To je zame največja pomanjkljivost kompaktov!)
  • Močno predolgi odzivni časi - medtem ko stisnemo na sprožilec in dejansko naredimo posnetek, riba že zdavnaj odplava...
  • Redkokateri kompakt slika v RAW formatu, ki je (vsaj v mojih očeh) ena od glavnih prednosti digitalne fotografije.
  • Pri kadriranju na LCD zaslonu nas pogosto moti zunanja svetloba.

Od prednosti pa nam ostane le kompaktnost in nizka cena.

 

 

Katera oprema torej? Preden karkoli napišem, naj povem, da so fotografi, ki se kregajo med seboj katera kamera je boljša (Nikon ali Canon) enaki kot pisatelji, ki se kregajo kateri pisalni stroj je boljši! Kamera je zgolj orodje in nič drugega kot orodje. Toda eno orodje je boljše za eno stvar drugo za drugo stvar (s kladivom žeblje zabijamo, s kleščami jih pulimo, vi pa se morate odločiti, ali boste žeblje zabijali ali pulili). Ker imamo v digitalnih časih od SLR opreme v glavnem samo dve možnosti (Nikon in Canon), naj takoj povem, da sta obe orodji dobri, z obema se da (v pravih rokah) doseči vrhunske rezultate, vendar sta si sistema prej komplementarna kot ekvivalentna, torej vsak je za nekaj boljši in za nekaj drugega slabši.

 

 

Jaz osebno od leta 1980 dalje uporabljam Nikon in nikoli mi ni bilo niti za trenutek žal da sem se odločil zanj (z izjemo krajšega obdobja, ko se je pojavil Canon 1Ds, ko sem takoj videl prednosti "full frame" senzorja, predvsem zaradi ohranjanja kota pri širokokotnih objektivih, in se še nisem poglobil v vse posledice, ki jih tak senzor prinese). S tem nikakor nisem hotel reči, da je "Nikon boljši od Canona", ampak da mu jaz osebno dajem prednost za podvodno fotografijo (tako kot tudi večina drugih podvodnih fotografov, zaradi česar Nikon prevladuje v tem segmentu fotografije). Omenim naj samo to, da lahko tudi z najcenejšim modelom Nikon D50 kupite podvodnemu fotografu prepotrebni 10,5 mm "fish-eye" objektiv, medtem ko morate pri Canonu kupiti vsaj bistveno dražji 5D, če želite ekvivalentni objektiv. Čeprav ima "full frame" senzor z večjimi piksli nekaj prednosti pred Nikonovimi senzorji APS-C formata (manj šuma pri višjih občutljivostih in večji dinamični razpon, ki je pri ambientalni podvodni fotografiji še kako zaželen), ima tudi določene pomanjkljivosti (vinjetiranje in druge aberacije pri širokokotnkih objektivih), predvsem pa dve zelo specifični pomanjkljivosti, značilni za podvodno fotografijo, vendar več o tem tukaj: http://www.borutfurlan.com/D2x-1Ds.html

 

Podvodni fotograf med makro fotografiranjem

 

Kaj torej kupiti?

 

Glede na vse do sedaj napisano, upam da je bralcu že jasno, da kakšne vrhunske podvodne slike s kompaktom ne bomo mogli narediti. Nujno bo potrebna zrcalnorefleksna kamera v dobrem ohišju. Dobro ohišje pa pomeni aluminij (velika mehanska odpornost), prenos vodil do večine potrebnih komand na kameri in izmenljiv sprednji del za objektive (steklene korekcijske kupole za širokokotne objektive in planparalelna stekla za makro objektive). Tako ohišje seveda ni poceni... K temu je potrebno še dodati dve podvodni bliskavici za širokokotno fotografijo ali vsaj eno za makro.

 

Če ste na Nikonu imate širši izbor kamer, vendar bi svetoval vsaj D200 zaradi boljšega avtofokusa (še kako potreben pod vodo!) in nekoliko večjega števila pikslov, kadar bomo morali sliko "kropati" (obrezovati), kadar nas naš makro objektiv ne bo pustil dovolj blizu k majhnemu a lepemu objektu. Od objektivov sta "obvezna" 10,5/2,8 "fish-eye" in 60/2,8 makro. V filmskih časih je bil moj glavni "delovni konj" za makro fotografijo 105/2,8, vendar bo v digitalnih časih njegovo vlogo zaradi manjšega senzorja prevzela šestdesetka. Kot pomožna objektiva bosta prišla prav še 12-24/4 za splošno širokokotno fotografijo, 105/2,8 (in 200/4) makro objektivi pa za bolj specialne naloge (večje povečave, portrete manjših plašnih ribic, ....). Na 70-180/4,5-5,6 raje pozabite, ker ostri samo do 1:1,3 in naredi precej temno sliko v iskalu, zelo zanimiv pa bo novi 105/2,8 AFS VR s stabilizatorjem slike za dolge ekspozicije v makro fotografiji.

 

Profesionalno ohišje Seacam za Nikon D2x s 180o stekleno kupolo za "fish-eye" objektiv in dvema širokokotnima bliskavicama

 

Če ste "canonaš", bo potrebno poseči vsaj po 5D, kajti le na "full frame" senzorju bo prišel do izraza 15/2,8 "fish-eye" objektiv. Canon zaenkrat še nima ustreznega objektiva za svoje manjše senzorje. Od makro objektivov bo najbolj primeren 100/2,8, kajti canonov 50/2,8 ostri samo do 1:2, kar je huda pomanjkljivost za podvodno fotografijo (človek sploh ne more verjeti, kaj vse se skriva v podvodnem mikrokozmosu - to sem odkril šele takrat (1993), ko sem zapustil Nikon F3 in njegove ročne makro objektive, ki so ostrili samo do 1:2). Kot pomožna objektiva bosta prišla zelo prav odlični 16-35/2,8 in 180/3,5 makro.

 

Podvodna fotografa med dekompresijo

 

Sedaj pa dovolj o tehniki in se raje posvetimo podvodni fotografiji!

 

 

 

stran2

 

 


© Copyright 2003 by e-Fotografija in DigiFot.com

Na vrh

 
Vpiši novico | e-Fotografija |  

Obnovljeno: Mar 9th, 2007 - 10:08:49